Kar zadeva skoraj pet let trajajočo vojno v Siriji, ki je zahtevala že 250.000 življenj, Rusija ni prevzela pobude samo v smislu vojaškega obračuna z Islamsko državo, pač pa je tudi na čelu diplomatskih prizadevanj za rešitev konflikta.
Polona Frelih
V Združenih narodih je predstavila osnutek resolucije, ki poziva sirsko vlado in opozicijo, naj začneta 18-mesečni proces ustavnih reform, potem pa bo čas za predčasne predsedniške volitve. V njem ni predviden odstop sirskega predsednika Bašarja al Asada, kar je že od začetka ena izmed glavnih zahtev sirske opozicije.
Osnutek resolucije v osmih točkah ima delovni naslov Pristop k reševanju sirske krize, z njim pa Rusija ohranja vodilno vlogo pri iskanju izhoda iz sirskega labirinta. Prvih pet točk je v celoti posvečenih terorizmu oziroma izkoreninjenju Islamske države, ki naj jo varnostni svet Združenih narodov opredeli za teroristično organizacijo, v posebni resoluciji naj podpre prizadevanja proti vsem terorističnim skupinam ter zagotovi pravni okvir za široko protiteroristično koalicijo.
Ruski predlog poziva tudi k imenovanju drugih terorističnih skupin, blokadi vsakršne pomoči Islamski državi in drugim terorističnim skupinam, ustavitvi njihovega nezakonitega trgovanja z nafto, o čemer govorita resolucija varnostnega sveta Združenih narodov ter njihov nadzor nad naftnimi polji. Premirje v Siriji ne sme biti povezano z operacijami proti Islamski državi in terorističnim skupinam.
Končni cilj – ustavna reforma
Šesta točka je posvečena političnemu procesu pod pokroviteljstvom ZN, utemeljenemu na sporazumu, ki sta ga konec junija 2012 v Ženevi sklenili sirska vlada in delegacija sirske opozicije, pri čemer je treba predhodno sprejeti dogovor o skupinah opozicijske koalicije. Ključna morata biti njihova pripravljenost na sodelovanje v boju proti terorizmu ter njihovo spoštovanje sirske suverenosti, ozemeljske celovitosti, politične neodvisnosti ter sekularne in demokratične narave sirske države.
Končni cilj političnega procesa mora biti ustavna reforma, za katero bo zadolžena ustavna komisija, v katero bodo vključeni tudi predstavniki opozicije v diaspori in je ne bo vodil sirski predsednik. O ustavni reformi bodo odločali na referendumu, ko bo potrjena, bodo sklicane predčasne predsedniške volitve. Hkrati bodo potekale tudi parlamentarne volitve, ki bi jih sicer morali pripraviti že prihodnjo pomlad. Na njihovi podlagi bo sestavljena prihodnja sirska vlada, novoizvoljeni sirski predsednik pa bo poveljnik sirske vojske, nadziral bo tajne službe ter zunanjo politiko. V zadnji točki je omenjena Skupina za podporo Siriji, ki bo sirski vladi in opoziciji pomagala pri organizaciji mirovne konference in bo vključevala Rusijo, ZDA, Kitajsko, Veliko Britanijo, Francijo, Saudsko Arabijo, Turčijo, Iran, Egipt, Jordanijo, Oman, Katar, Združene arabske emirate, Irak, Libanon, Nemčijo, Italijo, posebnega odposlanca Združenih narodov za Sirijo, Arabsko ligo, Organizacijo islamskega sodelovanja ter Evropsko unijo.
Skupina za podporo Siriji
»To je naša vizija, seveda pa smo odprti tudi za predloge drugih,« je pojasnil namestnik ruskega veleposlanika pri OZN Vladimir Safronkov in izrazil obžalovanje, da se je najnovejša ruska pobuda sploh znašla v javnosti. Ruski predlog je treba razumeti kot pripravo na drugi krog mirovnih pogajanj na Dunaju, ki so najbolj ambiciozno zastavljena mirovna pobuda doslej. Predstavniki 20 držav in mednarodnih organizacij, ki jih Rusija uvršča v tako imenovano Skupino za podporo Siriji, so se v avstrijski prestolnici prvič sestali konec oktobra.
»Ne smemo zapraviti zagona, ki so ga prinesli dunajski pogovori. Sobotno srečanje mora prinesti nekaj otipljivih rezultatov za sirski narod. Manj nasilja je eden od njih,« je poudaril posebni odposlanec OZN za sirijo Staffan de Mistura. »Pogajanja na Dunaju morajo pripeljati do premirja in začrtati pot politični rešitvi,« je razgrnila pričakovanja ameriška veleposlanica pri Združenih narodih Samantha Power. Jutri se bo ameriški viziji Sirije v posebnem govoru posvetil državni sekretar John Kerry.
Iran je namignil, da ga v soboto mogoče ne bo na Dunaj, kar je utemeljil z enostransko potezo Saudske Arabije, ki je v Združenih narodih sprožila pobudo za obsodbo ruske in iranske intervencije v Siriji s ciljem ohranitve Asada. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan spet poziva k vzpostavitvi območja prepovedi poletov, s čimer bi zagotovili varna območja, kamor bi vračali begunce iz Sirije, ki jih je v Turčiji kar 2 milijona. Njegova pobuda bo ena od tem zasedanja voditeljev G20, ki bo potekalo 15. in 16. novembra blizu turškega letovišča Antalya. Rusija tako Turčijo kot Saudsko Arabijo obtožuje, da sta glavni sponzorki Islamske države.