Polona Frelih

Pahorjev delovni obisk v Ukrajini je ogrevanje za skorajšnji obisk Porošenka v Sloveniji. Čeprav se Pahor ne udeležuje priseg drugih predsednikov, je za ukrajinskega kolega naredil izjemo, s čimer je po lastnih navedbah želel dati jasen signal, kakšno je slovensko stališče do Ukrajine. »Podpiramo ozemeljsko celovitost ter legitimna prizadevanja legalno izvoljenega predsednika Ukrajine za vzpostavitev miru, dialoga, varnosti in ozemeljske celovitosti. Stališče Slovenije je tudi stališče zahodnega sveta,« je poudaril junija lani.

V Rusiji obtožujejo zahodni svet, da mu v Ukrajini ni uspelo zagotoviti osnovnega spoštovanja človekovih pravic. »Zaradi geopolitične linije, ki so jo sprejele evropske države in članice Nata, je parlamentarna skupščina Sveta Evrope žrtvovala vsa načela, za katere so trdili, da jih branijo. Poslali smo jim fotografije pokola proruskih aktivistov v Odesi, vendar niso storili ničesar. Potem so tukaj še civilisti v Donbasu,« je predsednik dumskega odbora za zunanje zadeve Aleksej Puškov kritiziral nekritično obravnavanje potez Ukrajine na Zahodu.

Pahor je na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku za televizijsko postajo RTVi podprl polnopravno članstvo Ukrajine v EU, ne pa tudi v zvezi Nato, ki ji je Pahor popolno vdanost zagotovil v intervjuju za rusko televizijsko postajo RT v angleškem jeziku. Ob robu varnostne konference v Münchnu je dejal, da se bo Slovenija vojaško branila pred Rusijo in bo severnoatlantskemu zavezništvu ostala vdana tudi v primeru najhujšega možnega scenarija. Vrata z Rusijo je dokončno zaprl, ko je zavrnil vabilo na vojaško parado, ki so jo ob 70. obletnici zmage nad fašizmom pripravili v Moskvi. Namesto njega je tja odpotoval zunanji minister Karl Erjavec, ki je med julijskim obiskom v Kijevu v Pahorjevem imenu Porošenka tudi povabil na uradni obisk v Slovenijo. Uradno slovensko stališče ostaja podpora ozemeljski celovitosti in neodvisnosti Ukrajine in nepriznavanje ilegalne ruske aneksije Krima, hkrati pa slovenska diplomacija poudarja, da je treba konflikt na vzhodu Ukrajine rešiti po mirni poti.

Ukrajina – vojna in bankrot

Februarja je bil sklenjen mirovni sporazum Minsk II., ki so ga podpisali Porošenko, ruski predsednik Vladimir Putin, francoski predsednik François Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel. Ali določila iz sporazuma spoštujejo v praksi, bodo zunanji ministri EU ugotavljali na razpravi decembra, od njegovega spoštovanja pa je odvisna nadaljnja usoda sankcij proti Rusiji. Iz Donbasa ne prihajajo nič kaj spodbudne novice, saj vodstvo Doneške in Luganske narodne republike poroča o napadih ukrajinske vojske na letališče v Donecku, Gorlovki, Spartaku, Zajcevu in Staromihajlovki. »V enem samem dnevu je na ozemlje naše republike padlo več kot 60 izstrelkov. Ukrajinske varnostne službe na frontno črto še naprej vozijo težko orožje,« so v petek sporočili z obrambnega ministrstva Doneške narodne republike. Spopade, v katerih je umrl ukrajinski vojak, trije pa so bili ranjeni, je potrdila tudi ukrajinska stran, ki nasprotno pravi, da so jih s provokacijami spodbudili separatisti.

Ukrajina je na kolenih tudi gospodarsko, in če ne bo poravnala treh milijard dolarjev dolga, ki ga dolguje Rusiji, jo ta utegne razglasiti za bankrotirano državo. Po besedah ukrajinske ministrice za finance Natalia Jaresco denarja ne morejo vrniti, saj Mednarodni denarni sklad za to noče zagotoviti denarja. Premier Arsenij Jacenjuk pa je izjavil, da bo Ukrajina objavila moratorij na ruski dolg, Rusija pa po poročanju Bloomberga kot suverena posojilojemalka Mednarodnega denarnega sklada že išče načine, kako preprečiti, da bi ta Ukrajini nakazal naslednje izplačilo.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber