Polona Frelih

Sodeč po izjavah iz Rusije, se je v komunikaciji med sprtima stranema uveljavila nova moda, v skladu s katero zahodni pogajalci v zadnjem času pogajanja z rusko stranjo končujejo zelo rezko. S preprosto frazo: »Igre je konec!« Prvi jo je uporabil britanski zunanji minister Phillip Hammond, ki je v začetku decembra zatrdil, da trenutno na svetu obstaja en sam človek, ki lahko v trenutku ustavi morijo v Siriji. »To se bo zgodilo, če bo gospod Putin vzel slušalko in poklical Bašarja Asada ter mu dejal, da je igre konec,« je izjavil šef britanske diplomacije.

Po navedbah Putina so z identičnimi besedami predstavniki Evropske unije v začetku tedna končali tudi tristranska pogajanja med Evropsko unijo, Rusijo in Ukrajino o prostotrgovinskem sporazumu med Brusljem in Kijevom, ki bo začel veljati 1. januarja prihodnje leto. »Rekli so samo, da je igre konec, vstali in odšli. To ni zelo evropsko in je netolerantno,« je Putin zanikal navedbe Bruslja, da je za propad pogajanj kriva Moskva, ki ni pokazala dovolj fleksibilnosti.

Hkrati s propadom pogajanj je Evropska unija za šest mesecev podaljšala sankcije proti Rusiji, že naslednji dan pa so odločitev o razširitvi protiruskih sankcij sprejeli tudi v Združenih državah Amerike. Na seznamu se je znašlo dodatnih 34 posameznikov, bank in podjetij, med katerimi so zlasti tista, ki delujejo na ruskem polotoku Krimu, ter podjetja v lasti trgovcev z nafto Genadija Timčenka in Arkadija in Borisa Rotenberga, ki so tesno povezani z Vladimirjem Putinom. »To je korak, s katerim želimo demonstrirati, da Združene države Amerike ne bodo popustile pritiska na Rusijo, dokler ne bo začela spoštovati varnosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine,« je pojasnil John Smith, vršilec dolžnosti direktorja Urada državne blagajne za zunanje aktive. Na ruskem zunanjem ministrstvu so Washington opozorili, da bodo dvostranski odnosi zaradi tovrstnih odločitev zašli v »slepo ulico«, Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov pa je napovedal recipročne ukrepe, kar je običajna praksa v tovrstnih primerih. Dejal je še, da se s tem »nadaljuje neprijateljska politika proti Rusiji, ki je v nasprotju z zdravim smislom«.

Obtožbe HRW in AI

Peskov je imel ta teden veliko dela tudi z zavračanjem obtožb na račun ruske operacije v Siriji, s katerimi sta v obširnih poročilih postregli kar dve človekoljubni organizaciji – Human Rights Watch in Amnesty International, ki Rusijo obtožujeta uporabe kasetnih bomb in nevodenih izstrelkov na območjih, poseljenih s civilisti, ter posledično številnih civilnih žrtev. Peskov odgovarja, da ruska vojska v Siriji v celoti spoštuje mednarodno pravo. »Trditve o civilnih žrtvah ruskih letalskih napadov v Siriji, ki po navedbah HRW pomenijo jasno kršenje mednarodnega prava, so lažne. Seznanjeni smo s številnimi poročili, potegavščinami in namernimi lažmi v zvezi s posledicami ruskega bombardiranja,« je Peskov zavrnil obtožbe.

HRW v svojem poročilu Rusiji med drugim očita, da se je uporaba kasetnih bomb v Siriji povečala, ko se je rusko letalstvo 30. septembra neposredno vmešalo v konflikt. »Namesto da brani kasetne bombe, bi se morala Rusija pridružiti čedalje večji skupnosti narodov, ki zavračajo to nediskriminatorsko orožje,« je bila jasna predstavnica HRW Mary Wareham. Rusija in Zimbabve sta edini državi, ki sta 7. decembra na glasovanju v generalni skupščini Združenih narodov zavrnili mednarodno resolucijo v podporo pogodbi o prepovedi kasetnih bomb, ki jo je podpisalo že 118 in ratificiralo 98 držav. Štirideset se jih je vzdržalo, med njimi Kitajska, Iran, Izrael, Saudska Arabija, Sirija in Združene države Amerike, ki ne sodijo med podpisnice pogodbe o prepovedi kasetnih bomb, pred katerimi trenutno trepetajo zlasti v Jemnu in Siriji.

Včeraj so svoje poročilo objavili še pri Amnesty International, kjer so se osredotočili na šest napadov, ki so se v provincah Homs, Idlib in Alep vneli med septembrom in novembrom in v katerih je umrlo kar dvesto civilistov. »Nekateri ruski napadi so bili usmerjeni na stanovanjske soseske, v katerih ni vojaških tarč, so pa tam zdravstvene ustanove, kar je vodilo do civilnih žrtev. To bi bil lahko vojni zločin,« je Philip Luther iz AI pozval k neodvisni mednarodni preiskavi.

Peskov vztraja, da je ena od prioritet ruske operacije v Siriji ne škodovati civilistom: »Naša vojska je večkrat poročala, da se teroristi skrivajo v stanovanjskih soseskah. V takšnih primerih ruska vojska ni napadla,« v Rusiji človekoljubni organizaciji pozivajo, naj svoje trditve dokažeta. Dodajajo, da navajanje izjav anonimnih prebivalcev, kot je bilo v primeru iz vasi Ghantou – ko so ti domnevnih 59 civilnih žrtev pripisali ruskim bombnikom, ker da so imeli drugačen zvok od tistih, ki jih uporablja sirsko prebivalstvo – zanje ni dokaz, ampak očitna manipulacija.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber