Polona Frelih - tvoja kandidatka za Evropske volitve 2024

🔥 9. junija glasujemo proti pokvarjenim elitam!

🇸🇮 Najprej Slovenija!

Twitter:𝕏 @PolonaFrelih

Logo

Verjetno je bil vohun!

Ne glede na to, v katerem obdobju smo poročali iz Moskve, imamo novinarji, ki smo dalj časa preživeli v Rusiji, nadvse zanimivo skupno lastnost. Vsi smo bolj ali manj obsedeni z vohuni, prisluškovanjem, teorijami zarot, preganjajo nas skrivnostni moški v dolgih usnjenih šinjelih in vznemirjajo bujne lepotice z nič kaj dobrimi nameni. Zanimiv paradoks je, da so v kolektivni novinarski zavesti takšni in drugačni uslužbenci tajnih služb videti natanko tako, kot jih prikazujejo hollywoodske filmske uspešnice....


 

Ne glede na to, v katerem obdobju smo poročali iz Moskve, imamo novinarji, ki smo dalj časa preživeli v Rusiji, nadvse zanimivo skupno lastnost. Vsi smo bolj ali manj obsedeni z vohuni, prisluškovanjem, teorijami zarot, preganjajo nas skrivnostni moški v dolgih usnjenih šinjelih in vznemirjajo bujne lepotice z nič kaj dobrimi nameni. Zanimiv paradoks je, da so v kolektivni novinarski zavesti takšni in drugačni uslužbenci tajnih služb videti natanko tako, kot jih prikazujejo hollywoodske filmske uspešnice.

Spominjam se večerje pri poljski novinarki Lidiji, ki je tako kot večina tujih dopisnikov živela na Kutuzovskem prospektu. Vsakič, ko je govorila kaj kritičnega na račun ruske države, se je histerično zahihitala, saj so vsa »novinarska stanovanja« v Moskvi menda opremljena s prisluškovalnimi napravami. Do potankosti natančno je znala razložiti tudi, kdaj so jih namestili v njeno stanovanje. Nadvse prepričljivo je hitela pojasnjevati, da ji je čistilka povedala, kako je med njeno odsotnostjo stanovanje obiskal popisovalec elektrike, od takrat naprej pa njeno stanovanje ni več »svobodno območje«. Naslednjič me je presenetila s še bolj napeto zgodbo, v kateri je bil glavni junak uslužbenec ruskega zunanjega ministrstva, ki jo je povabil na dvodnevni izlet. Ker ni naredil tistega koraka, se je Lidija tolažila, da je bil zagotovo vohun. Očitno je bil seznanjen tudi s tem, da je poročena gospa.

Tudi madam C., moja najljubša moskovska novinarska kolegica, je že zdavnaj oddana, vendar se še zdaj občasno razgleda tudi po tujih pašnikih. Če obiščem Moskvo, je klepet z drago prijateljico še dandanes obvezen ritual. Ker ve, kaj, kdo, kje in zakaj je v ruski metropoli trenutno v trendu. Tokrat sva večerjali v restavraciji na Tretjakovki, v kateri so slastni zrezki menda zelo teknili tudi pokojnemu ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu. Madam C. kot iz rokava stresa zgodbe, ki so tako dramatične, da še sama včasih podvomim, ali so se dejansko zgodile.

»Ali je bil vohun ali pa je iskal material za nov film,« je madame C. sklenila pripoved o vroči romanci s 23-letnim filmskim režiserjem in muzo italijanskega modnega dueta Dolce & Gabbana, ki ga je spoznala, ko je v ruski prestolnici predstavljal najnovejši film. Na svojem iphonu mi je ponosno kazala fotografije postavnega mladeniča in se spraševala, le kaj je videl na njej, ko pa bi mu vendarle lahko bila mati. Pravi, da je šlo za eksperiment, med katerim je spoznala, da imajo vrhunski manekeni kožo kot dojenčki in da med mlajšo generacijo prevladuje izrazit individualizem. »Izbriši vsa sporočila, ki sem ti jih poslala,« je madam C. brez vsakršne sentimentalnosti zahtevala od svojega mladega ljubimca, nakar ji je potožil, »da sporočila resda lahko izbriše, ne more pa izbrisati čustev«. Zagotovo je bil vohun!

Obsedenost s špijoni se je do absolutne paranoje razvila pri nekdanjem dopisniku britanskega časopisa Guardian Luku Hardingu, ki je zaradi odprtega okna v svojem moskovskem stanovanju zaključil, da se je znašel na muhi zloglasne ruske tajne službe FSB. V Guardianu je na to temo napisal številne kolumne, opremljene z njegovimi fotografijami in fotografijami celotne družine, izdal pa je celo knjigo o tem, kako je kot novinar postal sovražnik »brutalne ruske države«, zaradi česar naj bi ga celo izgnali iz Rusije, kar je bila seveda navadna demagogija. Vsi, ki smo imeli priložnost Luka spoznati osebno, smo se ob tem samo zarotniško nasmihali. S pisanjem laži o Rusiji je bilo na Zahodu vedno mogoče narediti dobro kariero. Zdaj to velja še bolj kot doslej!

Hardingova obsedenost s tajnimi službami se je nadaljevala tudi po vrnitvi v Veliko Britanijo, kjer se je nemudoma lotil pisanja knjige o Edwardu Snowdnu in se spet znašel na muhi tajnih služb – tokrat ameriške NSA. O tem ni bilo nobenega dvoma, saj so mu sledili neznanci, ki so v rokah držali iphone, uporabljali pa so celo napredne tehnologije, s katerimi so mu med pisanjem iz računalnika brisali celotne odstavke. Ne, nikakor ni mogla biti kriva pokvarjena tipkovnica.

Pa vesel dan čekistov, ki ga v Rusiji praznujejo 22. decembra! •


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

24/12/2015 clanek-2658097.md

Priporočam

Vladimir Putin je snel rokavice

»Ukrajina je peskovnik najrazličnejših tajnih služb«

Na grmado z njo!

Zasebna pobuda ruskega oligarha

Žvižgač se ne rodiš, ampak to postaneš

Polono Frelih za Evropski Parlament!

Kandidat Stranke Resnica: Polona Frelih

Naš program: predvsem podpora našim državljanom in nikomur drugemu. Ne gremo v vojno, hranimo gotovino (brez digitalnega evra), živimo svobodno in zdravo brez obveznega cepljenja.

Glasuj za stranko Resnica (številka 10 na seznamu) in napiši moje ime. Na listi stranke sem na 2. mestu.

Polona Frelih, stranka Resnica

Danes je tvoj glas naša moč! #zaSlovenijo