Polona Frelih

Uradna Moskva je zgrožena, ker so v Bruslju vrgli v isti koš vprašanje sankcij proti Rusiji ter rusko odločitev o uvedbi carin pri trgovanju z Ukrajino. »Po izjavi ruskega predsednika Vladimirja Putina je jasno, da bo Rusija 1. januarja ukinila ugodnosti, ki so veljale pri trgovanju z Ukrajino. Gre za jasno kršitev tistega, kar je bilo izraženo tudi v minških sporazumih,« so ruski mediji povzeli izjavo evropske komisarke za trgovino Cecilie Malmström, ki jo je dala v Bruslju po pogovorih med Rusijo, Evropsko unijo in Ukrajino.

Na njih jim ni uspelo doseči kompromisa o vprašanju prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Ukrajino, ki bo začel veljati v začetku prihodnjega leta. Rusija že od njegovega podpisa vztraja, da spodkopava ruske gospodarske interese v Ukrajini, o zadnjih pogajanjih pa pravi, da je dogovor padel v vodo, ker niti Kijev niti Bruselj nista bila pripravljena podpisati pravno zavezujočega dokumenta, v katerem bi bile upoštevane ruske bojazni. Evropska unija vali krivdo na Rusijo, »ki je vztrajala pri zahtevah, ki niso skladne z evropsko zakonodajo ter zakonodajo Svetovne trgovinske organizacije«.

Najvišjo ceno plačuje in bo še naprej plačevala Ukrajina, ki jo je Putin že prejšnji teden s posebnim odlokom izključil iz prostotrgovinskega sporazuma znotraj Skupnosti neodvisnih držav, na podlagi katerega je trgovanje med državama potekalo brez carin, kar po novem ne bo več mogoče. Poleg tega je ruski premier Dmitrij Medvedjev podpisal odlok o uvedbi prepovedi na uvoz hrane iz Ukrajine, ki ga je Rusija kot odgovor na uvedbo protiruskih sankcij uvedla proti članicam Evropske unije. Ruski vladi je še naročil, naj pripravi tožbo proti Ukrajini zaradi neplačila dolga v višini 3 milijard dolarjev, na kar je Ukrajina razglasila moratorij.

V brk lastnim interesom

Zgolj kratek moratorij na podaljšanje sankcij proti Rusiji je minuli teden v Bruslju izborila Italija, ki je »o tako pomembni temi zahtevala bolj poglobljene razprave«, že v ponedeljek pa so podaljšali sankcije do 31. julija 2016. »Jasno je, da se pritisk Washingtona na Evropsko unijo nadaljuje. To je zelo resen pritisk. Lahko samo obžalujem, da evropski voditelji delujejo v nasprotju z lastnimi nacionalnimi interesi. Nobenega dvoma ni, da so evropske države izgubile del suverenosti,« je bil kritičen predsednik dume Sergej Nariškin.

O tem, da je Evropska unija sprejela odločitev o podaljšanju sankcij zaradi ameriških pritiskov, so se razpisali tudi na nemškem spletnem portalu Deutsche Wirtschafts Nachrichten, kjer ugotavljajo, da je predsednik evropskega sveta Donald Tusk ameriški trojanski konj v Evropski uniji, povzemajo pa tudi pisanje EUobserverja o pismu poljskega in latvijskega zunanjega ministra Witolda Waszczykowskega in Linasa Linkevičiusa, ki kategorično zavračata ukinitev sankcij in ostro kritizirata predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, saj je oktobra pozval k izboljšanju odnosov z Rusijo, češ da jo je treba »obravnavati s ­spoštovanjem«.

Med najglasnejše zagovornike ukinitve sankcij proti Rusiji spada Italija, ki poudarja, da ni logike, da se Rusijo po eni strani kaznuje, po drugi pa od nje pričakuje pomoč pri ključnih mednarodnih vprašanjih, kot je denimo sirska kriza. V resnici Italijo skrbi predvsem ­lastno gospodarstvo, saj je druga največja ruska trgovinska partnerica v Evropski uniji, zaradi sankcij pa se je italijanski izvoz v Rusijo med letoma 2013–2014 zmanjšal za kar 1,2 milijarde ­dolarjev.

Italijanski premier Matteo Renzi­ je junija gostil Putina celo na odprtju Expa v Milanu, a je temu navkljub na novembrskem zasedanju G20 v Turčiji osebno podprl podaljšanje sankcij. Več kot očitno je, da niti en evropski voditelj nima poguma, da bi uporabil veto, čeprav je po besedah italijanskega zunanjega ministra Paola Gentilonija želja po dialogu z Rusijo v Evropski uniji trenutno celo »evropski ­mainstream«.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber