Od naše dopisnice

Pogajanja med Ukrajino in Rusijo, ki sta zaradi plinskega spora v svojih odnosih dosegli novo najnižjo točko, ne bodo mačji kašelj so dali vedeti na ruskem zunanjem ministrstvu, zato se bosta z Janukovičem pogovarjala tako ruski predsednik Dmitrij Medvedjev kot premier Vladimir Putin. Pogajanja bodo potekala v predsedniški rezidenci Zavidovo, kamor bosta Putin in Medvedjev prišla takoj po nastopu na kongresu vladajoče stranke Enotna Rusija. »Pričakujemo izmenjavo stališč o tekočih trgovinsko-gospodarskih odnosih. Pripravljeni smo se pogajati o carinski uniji ter seveda plinu,« je za Kommersant povedal Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. V Kremlju so šli še korak dlje: »Viktor Janukovič zaman pričakuje koncesije. Ukrajinski voditelj se bo moral odločiti, ali se bo Ukrajina priključila Carinski uniji in obdržala rusko tržišče ali pa ga bo izgubila. Od tega bo odvisna tudi usoda ukrajinskega plinskega tranzitnega sistema ter cena za plin. Prišel je trenutek resnice. Janukovič se bo moral odločiti ali je z nami, ali pa z Evropo. Na dveh stolih ni mogoče sedeti.«

Po navedbah ukrajinskega ministra za energetiko Jurija Bojka v tretji četrtini letošnjega leta Ukrajina 1000 kubičnih metrov plina kupuje po 355 dolarjev, v zadnji četrtini pa naj bi cena narasla na kar 400 dolarjev. Ukrajina želi doseči ceno 230 dolarjev, kar je toliko, kot za plin plačuje Nemčija brez tarife za transport čez ozemlje Ukrajine.

Spor ne bo zmotil pošiljk plina v Evropo?

»To so težka vprašanja, ampak med našima državama obstaja neprekinjen dialog. Navadili smo se reševati tudi najtežje stvari,« je ob robu zasedanja 66. generalne skupščine Združenih narodov naporno srečanje napovedal tudi Janukovič. Pred tem je zagrozil, da se bo Ukrajina v primeru ruskega neposluha za njene zahteve obrnila na arbitražno sodišče v Stockholmu in za dvakrat zvišala transportne tarife za ruski plin.

Ukrajinska stran v Moskvo prihaja s predlogom za sestavo tristranskega konzorcija za upravljanje ukrajinskega plinskega tranzitnega sistema, v katerem bi poleg Ukrajine in Evropske unije sodeloval tudi Gazprom. Zaradi gradnje drugega kraka plinovoda Severni tok in skorajšnje sklenitve dogovora o nakupu še preostalih 50 odstotkov beloruskega upravljavca plinovodov Beltransgaz ukrajinski plinovodi za Rusijo kmalu sploh ne bodo več nujnost, kar ji na pogajanjih daje veliko manevrskega prostora. Tudi kar zadeva ukrajinsko grožnjo s povišanjem transportnih tarif.

Predvsem zaradi novih plinskih poti za transport ruskega plina proti Evropi naj bi Ukrajina od Rusije zahtevala tudi garancije o fiksnih kvotah za transport plina čez ozemlje Ukrajine, podobno garancijo pa po besedah ukrajinskega premierja Mikola Azarova pričakujejo tudi od Evropske unije. »Kar zadeva posodobitev starih plinovodov in gradnjo novih, bi morale na pogajanjih sodelovati vse vpletene strani, tudi države porabnice in tiste, kjer plin črpajo; Rusija, Evropska unija, Kaspijske države ter države Srednje Azije,« je še poudaril Janukovič. Evropske države je potolažil, da spor ne bo zmotil pošiljk plina v Evropo.

Strah pred vzponom protiruskih sil v Ukrajini

Upokojeni visoki pripadniki ruskih varnostnih služb ter poslanec Komunistične partije v dumi Vladislav Jurčik ruskega predsednika v odprtem pismu svarijo, da utegne rusko-ukrajinski spor na oblast v Kijevu spet pripeljati protiruske ultranacionalistične sile. »Na žalost in na veliko presenečenje nas vseh se je naše strateško partnerstvo spotaknilo ob gospodarskem sporu med Gazpromom in Naftogazom glede cene plina. Spor je nesorazmeren in ogroža vse naše pretekle dosežke,« so zapisali v pismu, pod katero so se podpisali predsednik Akademije geopolitičnih znanosti general polkovnik Leonid Ivašov, admiral, ki je poveljeval Črnomorski floti Vladimir Komojedov, nekdanji general-podpolkovnik KGB Nikolaj Leonov, nekdanji generalmajor ministrstva za notranje zadeve in direktor Interpola Vladimir Občinski, odgovorni urednik časopisa Zavtra Aleksander Prohanov ter nekdanji obrambni minister Igor Rodionov.

Med ogroženimi dosežki so navedli dogovor o dolgoročnem najemu pristanišča Sevastopol na ukrajinskem polotoku Krim, kjer je sedež črnomorske flote, dogovore o sodelovanju na področju jedrske energije ter letalske in vesoljske industrije ter konec gonje proti ruskemu jeziku in kulturi v Ukrajini.

V pismu so poudarili še, da bodo ukrajinsko-ruski konflikt izrabile zunanje sile, ki že dolgo poskušajo spreti dva bratska naroda. »Na južnih mejah Rusije bo nastala nestabilna os Ukrajina-Gruzija-Severni Kavkaz, ki jo bodo podžigale Združene države Amerike. Te so že večkrat poskušale spodbuditi vojaški konflikt med Rusijo in Ukrajino. Ne gre pozabiti, da so sovražniki Rusije izjemno zainteresirani za razkroj vzhodnoslovanske pravoslavne civilizacije,« so sklenili v pismu, ki je bilo objavljeno v Nezavisimi gazeti.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber