Moskva – EU je odpovedala srečanje z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem, na katerem naj bi uskladili še zadnje podrobnosti pridružitvenega sporazuma z Ukrajino in ustanovitve prostotrgovinskega območja. Zaušnica iz Bruslja je posledica obsodbe nekdanje premierke, ki so jo v Evropi označili za politično motivirano.
Evropsko-ukrajinsko diplomatsko krizo je spretno izkoristil ruski premier Vladimir Putin, ki je le dve uri po odpovedi sporočil, da je tudi Ukrajina med podpisnicami sporazuma o prosti trgovini med nekdanjimi sovjetskimi republikami, ki naj bi začel veljati januarja prihodnje leto.
Rusija je izpeljala pravi diplomatski blitzkrieg, saj sta se Putin in ukrajinski premier Mikola Azarov srečala dan prej, kakor je bilo predvideno. Trenutek je bil naravnost fantastičen in v ruskem vladnem letalu, namenjenem na srečanje v Sankt Peterburg, so po pisanju Komersanta z velikim navdušenjem sprejeli novico o odpovedi Janukovičeve poti v Bruselj. »Janukovič ne bo izpusti Timošenkove, saj bi ga njegovi privrženci v tem primeru požrli, Unija pa ne bo izdala svojih načel. Edino, kar ostane Janukoviču, je, da se opre na nas,« so citirali neimenovanega ruskega diplomata.
»Na naše veliko presenečenje smo dosegli sporazum o ustanovitvi območja proste trgovine v Skupnosti neodvisnih držav (SND). Članice so se za ta korak odločile po lastni volji. Sporazum bo bistveno spremeni konfiguracijo gospodarskih in trgovinskih odnosov na postsovjetskem območju,« je Putin oznanil prvo zmago pri ustanavljanju Evrazijske unije, ki bo glavni projekt njegovega naslednjega predsedniškega mandata in jo je na začetku meseca predstavil v članku za Izvestije. Sporazum je podpisalo osem članic SND, v kateri so vse nekdanje sovjetske republike z izjemo baltske trojke in Gruzije. V Turkmenistanu, Azerbajdžanu in Uzbekistanu so si vzeli čas za razmislek.
Rusija že dalj časa pritiska na Ukrajino, naj vstopi v carinsko unijo, v kateri sodelujejo Rusija, Belorusija in Kazahstan, v zameno pa ji ponuja nižje cene plina od cen, zapisanih v plinski pogodbi iz leta 2009, zaradi katere se je Timošenkova znašla za zapahi. Kijev in Moskva naj bi tudi na tem področju že kmalu dosegla kompromis, sta bila po torkovih pogajanjih v Donecku na vzhodu Ukrajine optimistična Janukovič in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev.
Ta je sodni proces proti Timošenkovi označil za ukrajinsko notranjepolitično zadevo, za katero upa, »da nima protiruskih podtonov«. Evropska unija vztraja, »da sodba ni v skladu z zahodnimi demokratičnimi vrednotami, zato bo imela globoke posledice za približevanje EU«. V vodo je že padlo za danes napovedano srečanje Janukoviča s predsednikom evropske komisije Joséjem Manuelom Barrosom in predsednikom evropskega sveta Hermanom Van Rompuyjem. »Srečanje smo prestavili, ker želimo s tem poudariti pomen ukrajinskega napredka pri zagotavljanju pravne države in neodvisnosti sodstva,« so sporočili iz urada predstavnice za skupno zunanjo politiko Catherine Ashton.
Janukovič: Nikogar ne bom prosil
Najbolj elegantna rešitev bi bila dekriminalizacija 365. člena ukrajinskega kazenskega zakonika, ki predvideva zaporno kazen za zlorabo položaja, česar so obtožili Timošenkovo. »Ne moremo se ukloniti pritisku evropskih voditeljev. Ne moremo kršiti lastnih zakonov,« je predsednik poslanske skupine Janukovičeve Stranke regij Oleksander Jefremov dal vedeti, da v vrhovni radi ne kaže pričakovati podpore za takšno rešitev. »Nikogar ne bom moledoval,« je tudi Janukovič sporočil, da se ne namerava ukloniti pritiskom.
Pred tednom dni so ukrajinske državne varnostne službe proti Timošenkovi začele nov kazenski postopek, v katerem jo obtožujejo, da je bila pred petnajstimi leti vpletena v kriminalno zaroto, katere člani so se poskušali s plinsko trgovino z Rusijo dokopati do državnega denarja.