Logo

Zasebna pobuda ruskega oligarha

Pri liberalnem ruskem časopisu Novaja Gazeta so prejšnji teden objavili skrivni načrt o postopnem razbijanju Ukrajine, za katerega imajo »močan občutek«, da se je ruski predsednik Vladimir Putin z njim seznanil že med 4. in 12. februarjem. Zakaj je čas tako pomemben?


 

Polona Frelih

V Kremlju ves čas poudarjajo, da so se za anektiranja Krima odločili v odgovor na nezakonito odstranitev nekdanjega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. Ruski argument je sicer na začetku februarja potrdil celo ameriški predsednik Barack Obama, ko je izjavil, »da Putin odločitve o Krimu ni sprejel zaradi neke pomembne strategije, ampak ker smo ga spravili iz ravnotežja. Janukovič je pobegnil, ko smo pomagali pri tranziciji oblasti v Ukrajini«.

»V Kremlju so načrtovali razdelitev Ukrajine že pred ‘pučem’ predsednika Janukoviča,« je bilo zapisano v senzacionalističnem naslovu britanskega Telegraphu. »V javnost je pricurljal dokument, ki razkriva Putinov skrivni napad na Ukrajino,« so zatrjevali v New York Postu in dejali, da bi Kremelj svoje načrte uresničil tudi brez povoda.

Nekdanji uslužbenec Radia Free Europe Paul Goble je omenjeno trditev na spletnem portalu Johnson’s Russia list dokazoval na podlagi intervjuja urednika Novaje Gazete Dmitrija Muratova na radiu Eho Moskvi, v katerem naj bi ta izjavil, »da dokument v njegovih rokah dokazuje, kako je načrt za vojno v Ukrajini nastal v administraciji ruskega predsednika«. V resnici je dejal: »Dokument, ki ga je domnevno pripravila skupina ljudi, v kateri je domnevno sodeloval zelo znan oligarh Konstantin Malofejev …«

Zasebna pobuda?

Šlo naj bi torej za zasebno pobudo ljudi, ki po trditvah namestnika urednika Novaje Gazete Sergeja Sokolova sicer sodijo v ozek krog Putinovih zaupnikov. »Četudi je poročilo prišlo do Kremlja, je bilo samo eno v vrsti poročil, ki jih prejmejo vsak dan. Nekatera prihajajo od precej bolj vplivnih krogov, denimo od tajnih služb – SVR, GRU, FSB in MoD, če bi omenil samo nekatere,« je na medijske manipulacije opozoril Gordon M. Hahn z Middlebury Instituta of International studies at Montenery.

»Od leta 2001 sem v Novaji Gazeti videl na tone podobnih dokumentov. Nisem prepričan, da Putin posluša Malofejeva,« je za Daily Beast komentiral ruski politolog in oster Putinov kritik Stanislav Belkovski. Po njegovem mnenju se je dokument znašel v medijih, ker hočejo nekateri v Kremlju ustaviti vojno v Ukrajini, vendar ne vedo, kako to storiti.

Dokument opozarja, da utegne do Rusije sovražna oblast v Ukrajini ogroziti interese Gazproma in predlaga, »da je treba igrati na centrifugalne želje različnih regij Ukrajine z namenom, da se tako ali drugače priključijo Rusiji«. Kot prvi je omenjen Krim, nato pa Harkov, »kjer je naklonjenost Rusiji močna«. V zadnji točki poudarja, da je treba proces postopne federalizacije okrepiti z močno »PR-kampanjo v ruskih in ukrajinskih medijih«.

Razvpiti oligarh Malofejev avtorstvo dokumenta zanika, proti Novaji Gazeti pa je že lani spomladi napovedal tožbo, ko so ga obtožili, da financira separatiste. »Naša raziskava je pokazala povezave med Malofejevim in Aleksandrom Borodajem, nekdanjim moskovskim strokovnjakom za stike z javnostjo, zdaj pa voditeljem Doneške narodne republike. Malofejev in Borodaj sta najela Igorja Strelkova Girkina, ki je poveljeval operaciji na Krimu ter v Donbasu. Nekoč je bil oficir FSB, od koder so ga odpustili zaradi povezav z ruskimi ultranacionalisti,« je Sokolov razkrival za Daily Beast.

Malofejev, ki je zaradi domnevnih povezav s separatisti vključen na seznam sankcij in ne more potovati v Evropo, je tesno povezan z Aleksandrom Duginom, ruskim nacionalistom in glavnim ideologom tako imenovanega neoevrazionizma, oba pa imata tesne povezave z novo grško oblastjo, kar so na podlagi prestreženih elektronskih sporočil z ruskega veleposlaništva v Atenah razkrivali pri nemškem Die Zaitu. V članku z naslovom »Ujeti v mrežo ruskih ideologij« ugotavljajo, kako vplivni Rusi poskušajo na svojo stran pridobiti posameznike v novi grški vladi in tako vnašajo razkol v EU.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

2/3/2015 clanek-2528201.md

Priporočam