Rusija se je ponudila za posrednico v iransko-saudskem konfliktu, saj se boji, da bo vplival na številne druge procese v regiji. Glavna bojazen Moskve je, da bo konflikt med Riadom in Teheranom preusmeril pozornost od spopada z Islamsko državo ter diplomatskih prizadevanj za končanje vojne v Siriji.
Islamska republika Iran že desetletja živi pod zahodnimi sankcijami. Najprej so jih uvedle Združene države Amerike, nato Združeni narodi, kot zadnja pa tudi Evropska unija. Po zadnjih sankcijah leta 2010 se je iransko gospodarstvo skrčilo za petino, skoraj tretjina ljudi je ostala brez dela, življenje pod pragom revščine pa je postalo realnost za kar 40 odstotkov prebivalcev. Nebrzdana inflacija je bila na vrhuncu leta 2013, ko je dosegla 45 odstotkov.
Zgodovinski sporazum o iranskem jedrskem programu je odprl tudi možnost, da Iran postane energetska velesila, za kar ima zelo velik potencial. Islamska država je druga na svetu po zalogah nafte in zemeljskega plina. Pred njo je samo Rusija, ki se boji, da utegne iranski plin na evropskem tržišču dolgoročno izpodrniti ruskega.
Moskva – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je med obiskom v Iranu posvetil skorajšnjim šeststranskim pogajanjem o iranskem jedrskem programu, predvsem pa ruskemu predlogu za sklic mednarodne konference o Siriji.
Moskva – Z neformalno večerjo se je v severni ruski prestolnici Sankt Peterburgu včeraj začelo vrhunsko zasedanje med Evropsko unijo in Rusijo, ki je prvo takšno po vrnitvi Vladimirja Putina v Kremelj.
Moskva – Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova zaprosila za posredovanje pri iranskih oblasteh, s katerimi ZDA nimajo diplomatskih odnosov. Predati jim mora ultimat, po katerem se bo islamska republika prihodnji mesec bodisi uklonila zahtevam mednarodne skupnosti bodisi se soočila z vojno.
Moskva – Ameriški predsednik Barack Obama je na prvem uradnem obisku gostil gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija, ki je eden od najbolj zvestih ameriških zaveznikov.
Moskva – Ruska zunanja politika sodi po ustavi med pristojnosti predsednika, kar naj bi po predsedniških volitvah 4. marca spet postal sedanji premier Vladimir Putin, ki slovi po ostri retoriki in besednih spopadih z Zahodom.
Moskva – Na pozive Združenih držav Amerike in njihovih evropskih zaveznic o uvedbi novih ukrepov proti Iranu, ki ga želijo s tem kaznovati zaradi njegovih domnevnih ambicij o izdelavi jedrske bombe, so se ruski in kitajski diplomati odzvali s skupno izjavo, v kateri so izrazili odločno nasprotovanje tej pobudi.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je med obiskom v Nemčiji potrdil, da obstaja dogovor o ostrejših ukrepih proti Iranu, o čemer je že pred njim več razkril ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Pojasnil je, da so se v osnutku resolucije izognili »paralizirajočim sankcijam« proti Iranu, kakor se je izrazila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton; resolucija vključuje nedavno sklenjeni dogovor o bogatenju iranskega urana v Turčiji, poleg tega pa dopušča tudi možnost pogajanj z Iranom, če bo ta izrazil pripravljenost. Čeprav je prav ruska diplomacija dosegla omilitev osnutka resolucije o iranskem jedrskem programu, so rusko-iranski odnosi padli na najnižjo točko v zadnjem desetletju.
