Logo

Ostra kritika »prijateljev Sirije« in novinarjev

Moskva – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je med obiskom v Iranu posvetil skorajšnjim šeststranskim pogajanjem o iranskem jedrskem programu, predvsem pa ruskemu predlogu za sklic mednarodne konference o Siriji.


 

Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je ruske oblasti obtožila, da sirski režim zalagajo z bojnimi helikopterji, ki bodo uporabljeni proti mirnim protestnikom. »V medijih in strokovnih krogih se tema o ruskem orožju v Siriji vse bolj zlorablja. V številnih časopisih je mogoče prebrati, da sirske civiliste ubijajo z ruskim orožjem,« je Lavrov omenjene trditve označil za čisto laž. Poudaril je, da Rusija samo izpolnjuje obveznosti že zdavnaj podpisanih in plačanih pogodb o dostavi protizračne obrambe, ki bo sirskemu režimu prišla prav samo v primeru vojaškega posredovanja od zunaj.

»Rusija ne bo podprla resolucije Združenih narodov o vojaškem posredovanju v Siriji, saj bi to pripeljalo do grozljivih posledic na Bližnjem vzhodu ter nestabilnosti od Sredozemskega morja do Perzijskega zaliva. Številni, ki pozivajo k vojaškemu posredovanju v Siriji, želijo ustvariti poligon za prevlado v islamskem svetu. Gre za zelo nevaren trend. Kako bomo rešil problem Sirije bo pokazatelj, kam gremo: bo svet spoštoval ustanovno listino Združenih narodov, ali pa pravico močnejšega,« je šef ruske diplomacije poudaril na briefingu, na katerem je predstavil ruska stališča in blatil nasprotnike.

Poudaril je, da Rusija z nasprotovanjem vojaški intervenciji podpira stabilnost v regiji in islamskem svetu ter mednarodno pravo, ne pa sirski režim. »Sirska oblast je najbolj odgovorna za dogajanje na njenem ozemlju. Kar se tiče poročil o grozodejstvih, do katerih v zadnjem času prihaja vsak dan, večina mednarodnih medijev za vse krivi sirski režim. Stvari niso tako enoznačne.« Teroristične napade v Damasku in pokol v Huli je označil kot rezultat konfrontacije, ki jo zunanje sile vse bolj aktivno podpirajo z moralno, denarno, orožarsko in logistično podporo sirski osvobodilni vojski. V tem kontekstu je izrecno omenil Saudsko Arabijo, Katar in Turčijo.

O dejanskem karakterju sirske osvobodilne vojske

»V mednarodnih časopisih, ki se v svojih ocenah povečini opirajo na poročila angažiranih regionalnih televizijskih postaj, postopke nezakonitih vojaških formacij označujejo za herojske podvige zaščitnikov mirnih demonstracij ter zagovornikov humanitarnih ciljev in človekovih pravic,« je z navajanjem konkretnih spornih praks poskušal osvetliti dejanski karakter sirske osvobodilne vojske. Omenil je nedavni napad na sedež ruskih strokovnjakov v Damasku, napade na vozila prve pomoči in bolnišnice s strani osvobodilne vojske, napadi na tamkajšnje kristjane ter njihove cerkve in samostane ter grožnje in umore ljudi, ki so lojalni režimu. »Nekaj besed bom namenil odnosu, ki jih imajo sirijski borci do novinarjev. Tudi do takšnih, ki z njimi sočustvujejo. Pred kratkim je dopisnik britanske televizijske postaje Chanel 4 News Alex Thompson razkril, da so ga oboroženi revolucionarji namenoma usmerili na cesto, ki jo je obstreljevala sirska vojska. Rekel je, da so verjetno pričakovali njegovo smrt s ciljem propagande proti Asadu,« je kritiziral »avtoritarno odločitev« Evropske unije in Arabske lige o blokadi predvajanja programov sirskih državnih televizijskih postaj. »Takoj sem se spomnil, kako so bombardirali televizijski center v Beogradu in Tripoliju,« je mednarodno skupnost obsodil dvoličnosti.

»Kot argument v prid posredovanju se pogosto omenja tudi veliko število beguncev iz Sirije. Če pogledamo statistiko Združenih narodov, je beguncev iz Sirije trenutno 80 tisoč. Le redkokdo ve, da v Siriji živi skoraj milijon beguncev iz Iraka ter skoraj pol milijona beguncev iz Palestine « je spet omenil primer bivše Jugoslavije, »iz katere se nihče več ne spomni srbskih beguncev s Kosova.«

Zavzel se je za implementacijo mirovnega načrta Kofija Anana, ki ga je po njegovem treba dodelati, kar je tudi glavni vzrok za ruski predlog o mednarodni konferenci. »Če bo vsak dan slišati pozive k posredovanju, če bo vsak dan slišati obtožbe na račun sirskega režima, če se ne bo počakalo na rezultate preiskav in če se bo kar naprej govorilo, da je treba samo pritisniti na Rusijo in se bo vse uredilo, se ne bomo premaknili z mrtve točke,« je sklenil svoje razmišljanje. Na konferenci o Siriji, ki naj bi potekala na rusko pobudo, si Lavrov želi videti tudi Iran, saj je ta ena od držav, ki ima vpliv na sirski režim. »Govoriti, da je Iran del problema, ne pa rešitve, je za resno diplomacijo zelo lahkomiselno,« s čimer je ošvrknil svojo ameriško kolegico Hillary Clinton.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

14/6/2012 clanek-2078838.md

Priporočam

Odnos Rusija-Zahod: Nič več in nič manj kot hladna politika

Dialog, prežet z nezaupanjem

Od železne zavese do železnega primeža

V Teheranu do poletja brez skrbi?

Stare rane so zaceljene