Ukrepi proti Rusiji so rezultat besednjaka o agresorski Rusiji, proruskih separatistih in ruski invaziji, ki ga poganja teza o ukrajinski krizi kot posledici revanšistične, agresivne in imperialistične politike Rusije pod vodstvom Vladimirja Putina. Rusija je dežurni krivec, nanjo so s prstom pokazali tudi ob sestrelitvi malezijskega letala MH17. Pozneje je bil podpisan sporazum o tajnosti preiskave, kar pomeni, da resnice ne bomo nikoli izvedeli. Zdi se, da ta v resnici ne zanima nikogar.
V zadnjem času so se v svetovnem in ruskem tisku pojavili članki, ki se poglabljajo v razloge za medsebojno simpatijo med republikanskim predsedniškim kandidatom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. V Rusiji so precej skeptični do »moške romance (bromance) na daljavo«, kot so jo poimenovali pri New York Timesu. Na podlagi preteklih izkušenj se bojijo, da je to v resnici danajsko darilo.
Z vzhoda Ukrajine so avgusta poročali o poostrenih napadih ukrajinske vojske na ozemlje Ljudske republike Doneck in Luganske narodne republike, kopičenju težkega orožja in skorajšnji ofenzivi ukrajinske vojske po vsej frontni črti. Novoustanovljena mednarodna tiskovna agencija za vzhod Ukrajine Doni je včeraj prvič po dolgem času poročala, »da je noč minila mirno«.
Razkorak med politiki in ljudstvom je čedalje večji. Celo za opevane politike, pravzaprav nekakšne narodne junake – za kakršnega je še minuli teden veljal grški premier Aleksis Cipras –, se prej ali slej izkaže, da raje poslušajo mnenje svetovne politične in gospodarske elite kot lastnega naroda. Tega pa na sto in en način vlečejo za nos.
Ob 10. obletnici »revolucije tulipanov«, s katero se je končala vladavina predsednika Aškarja Akajeva ter 5. obletnici krvave »druge kirgiške revolucije«, se v Kirgiziji bojijo novih vrenj. Razlog je kar 150 ton ameriške diplomatske pošte, ki naj bi pred kratkim prispela v to pretežno muslimansko državo s 5.6 milijona prebivalci.
Moskva – Ves sirski kemični arzenal je mogoče uničiti precej hitreje, kot so domnevali doslej, v zaupnem poročilu navajajo ruski in ameriški strokovnjaki, na katere se sklicuje Washington Post. Menda bo za dokončanje te naloge dovolj že devet mesecev.
Moskva – Pri ruski tiskovni agenciji Ria Novosti so pripravili okroglo mizo Grožnja vojaškega napada na Sirijo: izziv mednarodnemu pravu. Na njej so temeljito izprašali zlasti generalpolkovnika Leonida Ivašova, predsednika Akademije za geopolitične probleme, saj so bila njegova stališča najbolj radikalna.
Moskva – »Ruska pobuda« o predaji sirskega kemičnega arzenala pod nadzor mednarodne skupnosti, ki naj bi poskrbela za njegovo uničenje, je naletela na pozitiven odziv mednarodne skupnosti.
