Moskva – »Ruska pobuda« o predaji sirskega kemičnega arzenala pod nadzor mednarodne skupnosti, ki naj bi poskrbela za njegovo uničenje, je naletela na pozitiven odziv mednarodne skupnosti.
Polona Frelih, dopisnica
V resnici je ideja zrasla na zelniku ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja, ki je v Londonu izjavil, da bi se sirski predsednik Bašar al Asad lahko izognil vojaški intervenciji le tako, da bi naslednji teden vse zaloge kemičnega orožja prepustil nadzoru mednarodne skupnosti. Komentarji ameriške strani o »mirovni pobudi« pravijo, da je to bil pravzaprav Kerryjev spodrsljaj, ki so ga v State Departmentu opisali z nič več kot »retoričnim komentarjem«, karkoli naj bi že to pomenilo. Ruska diplomacija ga je pograbila z vsemi štirimi in že v ponedeljek vabila na nujno tiskovno konferenco ministra Sergeja Lavrova.
»Če mednarodni nadzor nad sirskim kemičnim orožjem pomeni, da napada ne bo, bomo takoj začeli pogovore z Damaskom,« je poudaril šef ruske diplomacije. Naključje je hotelo, da se je istočasno na uradnem obisku v Moskvi mudil sirski zunanji minister Valid al Mualem. »Pozdravljam rusko pobudo in zaupam v modrost ruskega vodstva, ki se trudi preprečiti ameriško agresijo nad našimi ljudmi,« se je odzval sirski gost. »Uradni Damask je sprejel rusko ponudbo in je pripravljen predati kemično orožje mednarodnemu nadzoru,« je sporočil Mualem na srečanju s predsednikom ruske dume Sergejem Nariškinom.
Pobudo je podprl še uradni Teheran, oglasil se je tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, ki »ni izključil, da bo varnostni svet ZN pozval, naj zahteva takojšnjo premestitev sirskega orožja na lokacije v Siriji, kjer jih je mogoče varno shranjevati in uničiti«. Pozitiven odziv je prišel tudi iz Londona in Berlina. Na ameriški strani se je med prvimi odzvala nekdanja ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je po srečanju z ameriškim predsednikom Barackom Obamo dejala, »da bi utegnila biti predaja kemičnega orožja pomemben korak«.
ZDA in Rusija imata največjo zalogo kemičnega orožja
Sirija je ena od petih članic Združenih narodov, ki ni podpisala konvencije o prepovedi kemičnega orožja iz leta 1997. Ostale štiri so Angola, Egipt, Severna Koreja in Sudan, Izrael in Burma pa sta konvencijo podpisali, ne pa tudi ratificirali.
Rusija in Združene države Amerike sta podpisnici konvencije, v skladu s katero je treba zaloge kemičnega orožja uničiti, vendar ne glede na to razpolagata z največjo količino kemičnega orožja na svetu. Združene države Amerike so uničile 90 odstotkov zalog iz hladne vojne, v skladišču v Koloradu pa imajo še vedno 2600 ton smrtonosnega gorčičnega plina, v Kentuckyju pa 523 ton živčnega plina, ki naj bi ga uničili do leta 2019 oziroma 2023.
Rusija je uničila 76 odstotkov od 44.000 ton kemičnih snovi, ki jih je nasledila od Sovjetske zveze in naj bi se jih dokončno znebila do leta 2016, ocenjuje direktor zveznega oddelka za shranjevanje in uničevanje kemičnega orožja Valerij Kapašin.
Moskva in Washington sta med hladno vojno nakopičila ogromne zaloge kemičnega in biološkega orožja, vendar sta konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja ugotovila, »da ni preveč uporabno, zato ga ne želijo več«, je za Ria Novosti komentiral Paul Walker, direktor programa za okoljsko varnost pri organizaciji Green Cross, ki jo je ustanovil zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov.
Kot skrajni rok za uničenje so postavili leto 2012, a jim ni uspelo, saj gre za zapleten in nevaren proces, ki je povrhu še zelo drag. »Za predstavo vam bom razkril, da so ZDA za uničenje 90 odstotkov zalog kemičnega orožja porabile od 25 do 26 milijard dolarjev, zdaj pa nameravajo porabiti še od 6 do 7 milijard,« je ocenil Ahmet Üzümcü, generalni direktor Organizacije za prepoved kemičnega orožja.