Moskva – V času silovite bitke za mesto Alepo, ki utegne tako po besedah sirskega predsednika Bašarja el Asada kakor opozicije določiti usodo Sirije, se v medijih pojavlja vse več informacij o skorajšnji tuji intervenciji. Rusija ji še naprej odločno nasprotuje, zato Sirija ni samo prizorišče državljanske, pač pa tudi hladne vojne.
Olje na ogenj že tako eksplozivne situacije je prilila izjava predstavnika sirskega ministrstva za zunanje zadeve Džihada Mikdisa, ki je zagrozil, da Sirija v primeru zunanje agresije ne izključuje uporabe kemičnega orožja. Z njo se je odzval na obvestilo, da je na stran upornikov prestopil tudi bivši predsednik programa kemičnega orožja, general Adnan Silu, ki je postal poveljnik Svobodne sirske vojske.
Po navedbah Zahoda Sirija razpolaga z velikimi zalogami živčnih bojnih strupov, kakršna sta iperit in sarin. Po poročanju ameriških medijev ter Svobodne sirske vojske je menda sirska vojska omenjeni arzenal v minulih dneh že začela premeščati iz skladišč na letališča nedaleč od državne meje, kar je v mednarodni skupnosti povzročilo precej razburjenja. Ameriški predsednik Barack Obama je Asadu zagrozil, da bo v primeru uporabe kemičnega orožja nosil osebno odgovornost, s podobnimi izjavami pa so se oglasili tudi nekateri evropski voditelji ter generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun.
»Damask ne razpolaga s tako velikimi zalogami kemičnega orožja, kot govorijo na Zahodu,« je za Kommersant zatrdil neimenovani predstavnik generalštaba ruskih oboroženih sil. Komentar o tem, koliko ga pravzaprav imajo, je zavrnil z besedami, da gre za tajno informacijo. Na generalštabu so zavrnili tudi informacijo o tem, da bo Rusija v Sirijo v bližnji prihodnosti napotila svoje specialne enote. Omenjena informacija se je najprej pojavila v francoskih medijih, kjer so poročali, da se je Izrael na Rusijo obrnil s prošnjo, naj v Sirijo napoti svoje posebne enote, da bi tam varovale kemična skladišča. Izraelski obrambni minister Ehud Barack je pred tem izrazil strah, da utegne smrtonosni arzenal pristati v »malopridnih rokah.«
Priprave na posredovanje?
Tako Sirija kot Rusija omenjena poročila razumeta predvsem kot »iskanje povoda za vojaško intervencijo po iraškem scenariju«. Britanski kraljevi inštitut za obrambo in varnost (RUSI) ugotavlja, da postaja zunanja intervencija v Siriji vse bolj verjetna. Ruska služba medijske korporacije BBC navaja, da se na vojaško operacijo poleg zahodnih držav že pripravljata tudi Turčija in Jordanija. V Sredozemskem morju je že od začetka meseca tudi deset ruskih bojnih ladij z marinci. »Naš cilj niso operacije v Siriji. Ruska mornariška flotilja, ki jo sestavljajo bojne in spremljevalne ladje Severne, Baltske in Črnomorske flote, se pripravlja na vojaške vaje Kaskad-2012,« je pojasnil poveljnik črnomorske flote Aleksander Fedosenkov. Poveljnik ruske vojne mornarice Čirkov je dodal, da ladje niso namenjene v rusko vojaško oporišče Tartus v Siriji, ki Rusiji omogoča hiter dostop do Sredozemskega morja, Atlantskega in Indijskega oceana ter Rdečega morja in se utegne v primeru padca Asadovega režima znajti pod vprašajem. Tudi zato si Rusija prizadeva za dialog z obema stranema v konfliktu. »Srečujemo se z vsemi vojskujočimi se stranmi. V bližnji prihodnosti imamo v načrtu srečanja tako v Rusiji kot v tujini,« je v soboto poudaril ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Spet je zavrnil navedbe, da je Rusija Asadu pripravljena ponuditi zatočišče. »Tisti, ki širijo to idejo, sledijo svojim umazanim ciljem. Gre za provokacijo držav, ki hočejo vso krivdo prevaliti na Rusijo in Kitajsko, češ da nekaj blokiramo. Blokiramo zgolj poskus mednarodne skupnosti, da podpre eno stran v konfliktu,« je zavrnil obtožbe na ruski račun.
Na ruskem zunanjem ministrstvu so zavrnili tudi sankcije EU, s katerimi so avtorizirali preglede letal in ladij v evropskih teritorialnih vodah ali zračnem prostoru, ki jih sumijo prevoza orožje, s katerim bi Damask utegnil obračunati z opozicijo. »Ne bomo dovolili inšpekcij ladij, ki bodo plule pod rusko zastavo,« je tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Aleksander Lukaševič zavrnil »enostranske ukrepe proti Siriji«.
Po zadnji javnomnenjski raziskavi državnega centra VCIOM kar 46 odstotkov Rusov verjame, da je sirski konflikt posledica vmešavanja zunanjih igralcev, ki poskušajo oslabiti Sirijo in na Bližnjem vzhodu povečati svoj vpliv. Sicer pa je večini Rusov malo mar za dogajanje v Siriji, saj je kar 52 odstotkov vprašanih odgovorilo, da jih razvoj konflikta ne zanima.