Moskva – Vrhunsko zasedanje skupine G20 v Los Cabosu v Mehiki se je začelo z dvostranskim srečanjem med ameriškim in ruskim predsednikom Barackom Obamo in Vladimirjem Putinom, kar je bilo njuno prvo srečanje po Putinovi vrnitvi v Kremelj.
Putinova predvolilna kampanja je bila izrazito protiameriška, obtožbe pa so letele predvsem na ameriško državno sekretarko Hillary Clinton, češ da financira rusko opozicijo. Zdaj je sredi predvolilne kampanje Obama, ki si zato na račun Rusije prav tako ne more privoščiti pretirane »prožnosti«. Sogovornika sta si imela veliko povedati predvsem glede Sirije, ki so jo konec tedna zaradi varnostnih razlogov zapustili opozovalci Združenih narodov. Zaradi omenjene poteze se je pritisk na Rusijo le še okrepil, saj je največja zagovornica rešitve v okviru Združenih narodov, ki jih razume kot nekakšno zavoro mednarodnemu posredovanju.
V dolgoletni Asadovi zaveznici in gospodarski partnerici mnogi vidijo tudi najboljšega posrednika pri oblikovanju postasadovske Sirije, vendar to vlogo odločno zavrača. Združene države Amerike jo obtožujejo, da še naprej prodaja orožje Asadovemu režimu, kar ruska stran odločno zavrača.
Zaradi zadnjih obtožb ameriške državne sekretarke Hillary Clinton o prodaji bojnih helikopterjev, se je Bela hiša znašla v veliki zadregi. Izkazalo se je, da je šlo za helikopterje, ki so že dolgo v lasti Sirije in so bili v Rusiji samo na popravilu.
Sirija
Ruska stran je konec tedna odločno zanikala tudi ameriška poročila, da proti Siriji že plove velika amfibijska ladja Nikolaj Filčenkov, včeraj pa je neimenovani predstavnik ruske vojne mornarice za Interfax potrdil, da bodo v kratkem proti ruskemu vojaškemu oporišču Tartus v Siriji dejansko poslali dve veliki amfibijski bojni ladji z neznanim številom pripadnikov vojne mornarice, katerih naloga bo ščitenje državljanov Rusije, če bo potrebno pa bodo iz ruskega vojaškega oporišča evakuirali tudi opremo. »Rusov ne bomo pustili na cedilu,« je poudaril namestnik poveljnika letalskih enot Vladimir Gradusov.
Putinov svetovalec Juri Ušakov je pred srečanjem poudaril, da ruska in ameriška stran glede Sirije pravzaprav sploh nimata tako zelo različnih pogledov: »Oboji si želimo miru in demokratičnega odločanja v prihodnosti. Rusija si prizadeva za širok dialog. Vmešavanje v ta proces od zunaj je nesprejemljivo«. Rusija si želi na konferenco o Siriji povabiti tudi Iran, za katerega Združene države Amerike vztrajajo, da je del problema, ne pa rešitve. Rusija je izjemno aktivna tudi kar se tiče reševanja vprašanja iranskega jedrskega programa in v Moskvi se je včeraj začel tretji krog pogajanj med Iranom in skupino šestih držav, v katero poleg stalnih članic varnostnega sveta Združenih narodov sodi tudi Nemčija. Udeleženci ne pričakujejo večjega napredka.
V drugo gre rado
Sogovornika sta se dotaknila tudi vprašanja ameriškega protiraketnega ščita v Evropi, ki je že dolgo najbolj boleča točka njunih odnosov. Glavni ruski zadržek je, da protiraketni ščit ni usmerjen proti Iranu, ampak je njegov dejanski cilj nevtralizirati ruske vojaške zmogljivosti. Ker je v Ameriki predvolilno obdobje, se aktualni predsednik in predsedniški kandidat Barack Obama poskuša na vse načine izogniti konfrontaciji, s čimer je nekdanjega ruskega predsednika in aktualnega premierja Dmitrija Medvedjeva seznanil med njunim zadnjim srečanjem, ki je marca potekalo ob robu vrha o jedrski varnosti v Seulu. »Kar zadeva odprta dvostranska vprašanja, še posebej jedrski dežnik, potrebujem več manevrskega prostora.To bodo moje zadnje volitve. Ko se bodo končale, bom lahko prožnejši,« mu je navrgel po uradnem delu srečanja.
Grožnja z recipročnimi sankcijami
Zadnja in vse prej kot najmanj pomembna tema je črni seznam z naslovom Sergej Magnicki, pravna država in zakon o odgovornosti, o katerem naj bi že danes glasovali v zunanjepolitičnem odbore ameriškega senata. Dokument predvideva sankcije proti 60 ruskim uradnikom, ki jim pripisujejo odgovornost za smrt Sergeja Magnickega, odvetnika nekoč največjega ruskega vzajemnega sklada Hermitage Capital Management, ki je v moskovskem priporu umrl v sumljivih okoliščinah.
Prijeli so ga na podlagi obtožnice o utaji davkov, ki so jo pristojni vložili kmalu po tem, ko je razkril korupcijsko afero, s katero naj bi visoki uslužbenci notranjega ministrstva državo oškodovali za kar 160 milijonov evrov. Njegovi zagovorniki vztrajajo, da je bil prav to razlog za aretacijo in da je Magnicki v priporu umrl zaradi neustrezne zdravstvene oskrbe in izživljanja zaporniškega osebja.
»Vsakomur je jasno, da gre za izrazito protiruski dokument. Če ga bodo sprejeli, bodo povpračilni ukrepi neizogibni,« je Usakov napovedal recipročne sankcije proti ameriškim poslovnežem v Rusiji.
Poudaril je tudi, da so za Rusijo nesprejemljive tudi zamisli nekaterih ameriških senatorjev, da bi s seznamom Magnickega nadomestili amandma Jackson-Vanik, anahronizem iz hladne vojne, ki so ga ZDA sprejele leta 1975 in predvideva trgovinske omejitve proti nekdanji Sovjetski zvezi. Sprejet je bil kot odgovor na sovjetsko omejevanje judovskega preseljevanja.