Polona Frelih, dopisnica

Vrhunsko zasedanje G20, ki predstavlja 85 odstotkov svetovnega BDP, dve tretjini prebivalstva, Rusija gosti kot prva članica gospodarstev v vzponu BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika). Predvsem zato in ker je srečanje potekalo v njegovem rodnem Sankt Peterburgu, se je gostitelj srečanja Vladimir Putin počutil nadvse samozavestno. Pred Konstantinovsko palačo, ki se kiti v imperialnem blišču, je vsakega gosta posebej sprejel s stiskom roke in kratkim vljudnostnim ­klepetom.

Zvrstili so se politiki, ki tako kot on nasprotujejo ali zaradi domače opozicije ne podpirajo vojaškega posredovanja v Siriji; kitajski predsednik Xi Jiping, generalni sekretar ZN Ban Ki Mun, nemška kanclerka Angela Merkel, britanski premier David Cameron, kot tudi propagandisti ameriške vojaške intervencije: predsednik Barack Obama, francoski predsednik François Hollande, turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan ter saudski princ Saud al Faisal.

»Veselim se pogovorov o razmerah v Siriji in naše skupne ugotovitve, da uporaba kemičnega orožja ni samo tragedija, ampak tudi kršitev mednarodnega prava, s katero se je treba ukvarjati,« je ameriški predsednik Barack Obama poudaril na dvostranskem srečanju z japonskim premierom Šinzom Abejem. Na srečanje je pripotoval, da bi prepričal mednarodno skupnost k podpori vojaški intervenciji, a mu za zdaj ne kaže najbolje. Abe se denimo po pogovorih ni hotel opredeliti do vojaškega ­posredovanja.

»Ne želimo si brezplodne debate o tem, ali se je kemični napad 21. avgusta, ki so ga videli očividci, res zgodil, prav tako ne želimo razpravljati o malo verjetnih teorijah,« je ameriško diplomatsko ofenzivo za podporo intervenciji napovedal Ben Rhodes, namestnik svetovalca za nacionalno varnost v Beli hiši. Celo njemu je jasno, da nedavno Putinovo izjavo o tem, da ne izključuje možnosti zelene luči za vojaško posredovanje v primeru neizpodbitnih dokazov, ne gre razumeti kot omehčanje ruskih ­stališč.

»Ruska stran ne blokira dela v okviru OZN, ampak partnerje, tudi v Washingtonu, poziva k objektivnemu pogledu na situacijo. Najprej naj inšpektorji OZN raziščejo, ali je bilo uporabljeno kemično orožje, potem je treba ugotoviti, kdo ga je uporabil. Ne moremo sprejeti dokazov, ki po našem mnenju to niso in so daleč od prepričljivosti. Vemo, da v Iraku niso našli orožja za množično uničevanje, kar je dober razlog za skepso,« je poudaril Putinov tiskovni predstavnik ­Dmitrij Peskov.

Zdi se, da ruska linija zmaguje proti ameriški, saj so odzivi vodilnih evropskih predstavnikov, kar zadeva vojaško posredovanje, mlačni. »Napad s kemičnim orožjem je brez dvoma zločin proti človečnosti, vendar vojaška akcija ne bo vodila v reševanje krize. Samo politična rešitev lahko konča strašno prelivanje krvi, kršitve človekovih pravic in uničevanje Sirije. Čeprav spoštujemo pozive k ukrepanju, menimo, da je to treba storiti v okviru Združenih narodov,« je poudaril predsednik evropskega sveta Herman van Rompuy. Podprl ga je tudi predsednik evropske komisije José Manuel Barroso, ki je dejal, da Evropska unija verjame v politično rešitev krize.

Frančiškov »srčni apel«

Za politično rešitev krize se je zavzel tudi papež Frančišek, ki je Putinu poslal pismo, v katerem je svetovne voditelje v »srčnem apelu« pozval, naj presekajo gordijski vozel in končajo »nesmiselna prizadevanja za vojaško rešitev krize v Siriji«. Izrazil je obžalovanje, ker od začetka konflikta prevladujejo enostranski interesi, ki preprečujejo njegovo reševanje. Edini se je dotaknil dejstva, da je G20 sicer forum za reševanje gospodarskih problemov, zato je pozval h globalni finančni shemi, ki se bo ukvarjala z reševanjem problematike lakote, osnovnega zdravstvenega varstva, pravice do stanovanja in zaposlitve.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber