Letalo je bilo prisiljeno pristati na letališču na Dunaju, tam pa se je izkazalo, da Snowdena ni v njem. Natanko deset dni po njegovem pristanku na moskovskem letališču Šeremetjevo je saga z Edwardom Snowdenom eksplodirala v diplomatski škandal brez primere. »Najprej je svojo prepoved umaknila Francija, nato pa še Portugalska. Italija in Španija tega nista storili,« je ‘gnila jajca’ javno izpostavil bolivijski zunanji minister David Choquehuanca. »To je sovražno dejanje ameriškega zunanjega ministrstva, ki izvaja pritisk na številne evropske države,« je bolivijski obrambni minister Ruben Saavedra na glas povedal tisto, kar si potihem misli večina.

Latinska Amerika je na nogah in perujski predsednik Ollanto Humala ter ekvadorski zunanji minister Ricardo Patino sta že pozvala k izrednemu zasedanju Zveze južnoameriških držav (Unasur). Bolivijski predsednik Alvaro Garcia je Moralesa označil za »ugrabljenca imperializma«.

Človek brez državljanstva

Škandal je izbruhnil le dan zatem, ko je Snowden v prvi javni izjavi po pobegu iz Hongkonga ameriškega predsednika Baracka Obamo obtožil, da pritiska na voditelje tistih držav, v katerih je vložil prošnjo za politični azil. »Združene države Amerike so že več desetletij med najglasnejšimi zagovorniki pravice do političnega azila. Na žalost je sedanja ameriška vlada zavrnila pravico, ki je zapisana v 14. členu splošne deklaracije človekovih pravic. Obamova administracija državljanstvo uporablja kot orožje. Ničesar nisem obtožen, a so mi kljub temu uničili potni list, zaradi česar sem postal človek brez državljanstva. Brez kakršnegakoli sodnega odloga mi odrekajo osnovno pravico, ki pripada slehernemu človeku. To je pravica do azila,« je zapisal v kratkem pismu, ki je bilo objavljeno na spletni strani Wikileaksa. V njem se je zahvalil vsem, ki mu v teh težkih trenutkih stojijo ob strani. Med njimi je tudi njegov oče Lon Snowden, ki je v odprtem pismu izrazil podporo sinu, »ki Američane obvešča o vse večji nevarnosti tiranije oblasti«.

Pred tem je »pravna svetovalka« Wikileaksa Sarah Harrison objavila seznam 21 držav, v katerih je Snowden zaprosil za politično zatočišče (Avstrija, Bolivija, Brazilija, Kitajska, Kuba, Finska, Francija, Nemčija, Indija, Italija, Irska, Nizozemska, Nikaragva, Norveška, Poljska, Rusija, Španija, Švica, Venezuela, Ekvador, Islandija). Indija, Brazilija in Poljska so prošnjo takoj zavrnile, 11 držav je sporočilo, da bi jo lahko preučile samo, če bi bil Snowden na ozemlju njihove države. Da bi utegnile vlogo pozitivno rešiti, so namignile samo bolivijske in venezuelske oblasti in pred odhodom iz Rusije, kjer se je mednarodne konference izvoznic plina udeležil tudi venezuelski predsednik Nikolas Maduro, se je celo govorilo, da bo Snowdena s seboj na letalo vzel kar on.

»Ne kričite name!«

Rusija pošilja mešane signale. Ruski predsednik Vladimir Putin je poudaril, da so ga pripravljeni sprejeti, »če bo s svojo dejavnostjo prenehal škodovati njihovim ameriškim partnerjem, v kar pa kot borec za človekove pravice verjetno ne bo privolil«. Imel je prav, saj je Snowden že umaknil prošnjo za politični azil v Rusiji. Po drugi strani je Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov včeraj spet dal vedeti, da ga ne nameravajo izročiti Združenim državam Amerike. »Izročitev Snowdena v državo, v kateri izvajajo smrtno kazen, ne pride v poštev. Rusija ni še nikoli nikogar izročila in ga tudi ne bo. V vseh dosedanjih primerih je šlo za izmenjavo.«

Da je položaj diplomatsko skrajno zahteven, dokazuje incident iz Bruneja, kjer je bilo ministrsko srečanje Združenja držav Jugovzhodne Azije (Asean). Na njem je ameriška novinarka s histeričnim glasom vprašala ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ali bo Rusija vendarle dala azil Snowdenu. »Ne kričite name!« je bil vidno nejevoljen Lavrov. »Na sporedu imava veliko drugih tem,« mu je na pomoč priskočil kar ameriški državni sekretar John Kerry.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber