Vse kaže, da je Snowden postal ujetnik tranzitne cone. »Ker so mu Američani uničili potni list, ne more kupiti nove vozovnice,« je Interfaxu sporočil anonimni vir, kar pomeni, da je razvpiti begunec končal kot Tom Hanks v filmu Terminal. Ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange vztraja, da so mu Ekvadorci podelili status begunca, kar zadostuje za nadaljevanje poti. Ekvadorske oblasti njegovih navedb ne komentirajo.

Pri ruski letalski družbi Aeroflot, s katero je Snowden v nedeljo iz Hongkonga priletel v Moskvo, so za Reuters sporočili, da Snowden v prihodnjih treh dneh pri njih ni rezerviral nove letalske vozovnice. Če hoče z njimi leteti na Kubo, to lahko stori šele danes, njihov naslednji let v Havano pa je napovedan za soboto.

Predstavnik letališke obmejne službe vztraja, da lahko Snowden v tranzitni coni čaka, kolikor ga je pač volja, saj ima ruski tranzitni vizum, s čimer je zanikal medijska poročila, da bi moral tranzitno cono zaradi odsotnosti vizuma zapustiti najpozneje v 24 urah. Če vizuma dejansko nima, ga v najslabšem primeru čaka nizka denarna kazen, v skladu z zakonodajo pa bi ga lahko izgnali v državo, od koder je priletel, kar pa je stvar odločitve obmejnih organov.

Pri Wikileaksu vztrajajo, da Snowdena ne zaslišujejo pripadniki ruske tajne službe FSB ter da njegovega pobega niso koordinirali z ruskimi oblastmi. »Snowden je na varnem, počuti se dobro in počiva po zelo stresni situaciji. Z njim je pravna svetovalka Wikileaksa Sarah Harrison,« je sporočil tiskovni predstavnik Wikileaksa Kristinn Hrafnsson. Pri Wikileaksu ne izključujejo, da bo Snowden zaradi ameriškega izsiljevanja tretjih držav kar za stalno ostal v Rusiji.

V tranzitni coni je menda tudi precej novinarjev, ki so si vstop kupili z nakupom letalske karte. »Številni novinarji tam preživljajo noči, ‘patruljirajo’ po hodnikih ter o Snowdenu zaslišujejo čistilke in drugo osebje,« so razpoloženje opisali pri New York Timesu. Situacija je precej komična, k čemur je precej pripomogla tudi britanska stavniška hiša William Hill, ki pobira stave o tem, kje bo Snowden 1. januarja 2014. Največ glasov je zbrala Kuba, sledijo pa Ekvador, Rusija, Venezuela in Severna Koreja.

Nesposobni nasilnež

Na drugi strani je ameriška uradna politika po sprva ostrih odzivih omilila diplomatski besednjak. Še vedno vztrajajo, naj Rusija posreduje in jim izroči Snowdena, vendar pa si ne želijo, da bi zaplet še bolj skisal že tako ne ravno zglednih odnosov med državama. »Ne iščemo spora, nikomur nič ne ukazujemo. Preprosto bi radi, da nam po povsem običajnem postopku nekoga izročijo,« je zunanji minister John Kerry med obiskom v Saudski Arabiji poskušal umiriti povišane tone.

Afera s pobeglim obveščevalcem se dogaja v težavnem času za ZDA, saj po besedah zunanjepolitičnih analitikov država nima vzvodov, s katerimi bi na druge pritiskala, naj uresničijo njene želje. Kitajsko potrebuje za krotenje režima v Severni Koreji, Rusija je ključna za umiritev krvave državljanske vojne v Siriji. Prvim odzivom ameriške diplomacije se čudi tudi Michael O’Hanlon, zunanjepolitični analitik iz washingtonske ustanove Brookings. »Zakaj so v času Irana, Sirije in Severne Koreje njegov pobeg dvignili na raven najbolj pomembnih meddržavnih zadev?« se sprašuje.

»Neuspešni lov na Snowdena krepi podobo o pešajoči moči ZDA,« meni Robert Jervis, profesor mednarodne politike na Univerzi Columbia. Po njegovih besedah Združene države – uradno vedno zagovornik svobodnega pretoka informacij in ščitenja ljudi, ki opozarjajo na napake in zlorabe oblasti – zdaj v nekaterih delih sveta veljajo za hinavskega nasilneža. Neučinkovitost pregona je vse skupaj še poslabšala, trdi profesor. »Ni hujšega od nesposobnega hinavskega nasilneža.«

Še večja škoda od skrhane podobe države so posledice razkritja samega, saj bodo druge države zdaj precej bolj obotavljivo svoje skrivnosti delile z Združenimi državami, trdi Stephen Krasner, nekdanji vodja oddelka za načrtovanje politik na ameriškem zunanjem ministrstvu. »Velika Britanija, Avstralija ali Kanada se ne bodo odrekle obveščevalnemu sodelovanju z ZDA, bodo pa o njem temeljiteje premislile,« pojasnjuje nove težave ameriških obveščevalcev.

Ti se soočajo tudi s spremenjeno taktiko svojih strank, Al Kaida in druge teroristične organizacije menda že spreminjajo svoje komunikacijske kanale. Ameriški mediji navajajo trditve dveh neimenovanih obveščevalcev, da imajo zaradi tega precejšnje težave z nadziranjem svojih članov in s preprečevanjem morebitnih novih spletk. Vira nista pojasnila, kakšna je nova taktika teroristov, med prvimi pa naj bi se na Snowdenova razkritja odzvala jemenska veja Al Kaide Arabskega polotoka.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber