Boris Abramovič Berezovski je bil profesor matematike, nekdanji državljan Izraela in nekoč najvplivnejši ruski oligarh, ki je v Londonu živel pod imenom Platon Ilič Jelenin. V domovini so mu posvetili filmsko uspešnico Oligarh, ki govori o razkošnem življenju, ljubezni do mladoletnih deklet in preživelem poskusu atentata – samo prvega v vrsti. Nemara so prav zato britanski preiskovalci na njegovo posest v mestu Ascot, kakih 40 kilometrov od Londona, kjer so ga v soboto zjutraj mrtvega našli v kadi, nemudoma napotili strokovnjake za kemične, biološke, radioaktivne in jedrske materiale. Našli niso ničesar.

Njegovi najožji prijatelji zanikajo, da je storil samomor, kar je prvi izjavil njegov ruski odvetnik Aleksander Dobrovinski. Za televizijsko postajo Rossija 24 je razkril, da naj bi si pred kratkim od skupnega prijatelja sposodil pet tisoč dolarjev, saj menda ni imel niti za letalsko karto. K njegovemu bankrotu, zaradi katerega naj bi v zadnjih dneh po poročanju londonskega Timesa začel prodajati umetnine in dvorce, sta odločilno prispevali dve izgubljeni sodni bitki – proti ruskemu oligarhu Romanu Abramoviču ter nekdanji partnerici Jeleni Gorbunovi. Ljubezen do žensk ga je drago stala in že za ločitev od prve soproge Galine Bešarove leta 2010 je moral odšteti več kot 56 milijonov evrov, kar je bila takrat najdražja ločitev v britanski zgodovini.

Življenje v emigraciji ni bilo usodno le za njegovo bogastvo, ampak tudi za počutje. Iliji Žeguljevu, novinarju ruske izdaje revije Forbes, ki se je z njim po telefonu pogovarjal le dan pred smrtjo, naj bi zaupal, da je v Veliki Britaniji izgubil voljo do življenja in da si ničesar ne želi bolj kot vrnitve v domovino. »Zdaj razumem, da nam Evropa ne more biti model. Idealistično sem si predstavljal, da je mogoče ustvariti demokratično Rusijo. Napačno sem domneval, da je Evropa demokratična. Zahod sem močno precenjeval. Zdaj verjamem, da mora Rusija ubrati svojo pot,« je Berezovski povedal novinarju.

Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov se je na vest o smrti najhujšega Putinovega sovražnika odzval z razkritjem, da je Berezovski pred meseci Putinu poslal pismo, v katerem ga je prosil za odpuščanje in dovoljenje za vrnitev v Rusijo. »Če bomo dobili prošnjo, bomo razmislili o njegovem pogrebu v Rusiji,« je Peskov komentiral za televizijsko postajo Dež. »Vsekakor je bil Putinov nasprotnik, in to ne samo politični. Stoodstotno smo prepričani, da je za procese proti Rusiji in Putinu doma in v tujini namenjal veliko denarja,« je spomnil na obtožbe, da je bil glavni financer ukrajinske oranžne revolucije, ki naj bi jo poskušal izvoziti tudi v Rusijo.

Berezovski je Putina obtoževal, da je diktator, rusko tajno službo FSB pa organizacije bombnih napadov na stanovanjske soseske v Moskvi, Bujnaksku in Volgodonsku, ki so postale povod za drugo vojno v Čečeniji. Ruska stran ga je v zameno obtoževala, da je naročil umor kritične novinarke Ane Politkovske in nekdanjega tajnega agenta Aleksandra Litvinenka, ki je v Londonu umrl zaradi zastrupitve z radioaktivnim polonijem.

Moskovsko sodišče ga je leta 2010 v odsotnosti obsodilo na šestletno zaporno kazen, ker naj bi si med vodenjem ruskega nacionalnega letalskega prevoznika Aeroflot prisvojil šest milijonov evrov, zraven pa »opral« še 452.000 evrov. Obogatel je v 90. letih prejšnjega stoletja oziroma v časih divje privatizacije, kakor v Rusiji imenujejo obdobje gospodarskih sprememb, ki so jih zajele med Jelcinovo vladavino. Zaradi tesnih zvez z vodstvom avtomobilskega podjetja Avtovaz – proizvajalcem sovjetskih avtomobilov lada in volga, v katerem se je ukvarjal z avtomatizacijo proizvodnje – je postal ekskluzivni zastopnik za avtomobile, ki jih je kupovala predvsem ruska vlada.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber