Polona Frelih, dopisnica

Ocena ameriških in ruskih strokovnjakov govori o tisoč metričnih tonah kemičnega orožja v rokah sirskega režima. Od tega naj bi bila slaba tretjina gorčičnega plina oziroma iperita, ki se je »proslavil« zlasti v prvi svetovni vojni, vse ostalo so menda kemični prekurzorji živčnih strupov v tekoči obliki, ki jih je precej lažje nevtralizirati.

»Če bodo inšpektorji Združenih narodov odstranili vsaj enega od prekurzorjev za izdelovanje sarina ali uničili opremo za merjenje in polnjenje, Sirija ne bo mogla izvesti kemičnega napada. In to še preden bi uničili ves sirski kemični arzenal,« je glavna ugotovitev zaupnega poročila.

»Če so v igri pretežno prekurzorji, je to izredno dobra novica. To pomeni, da imamo opravka z velikimi zalogami kemikalij, ki so korozivne in nevarne, ne gre pa še za živčne pline. Njihovo uničenje je precej enostavno,« ocenjuje ­Michael Kuhlman, vodilni znanstvenik iz podjetja Battelle, pri katerem so nadzirali uničenje ameriških hladnovojnih zalog ­kemičnega orožja.

Rusija in ZDA verjamejo, da bo sirski režim izpolnil obljubo in predal kemični arzenal, s katerim so predvsem odvračali morebiten izraelski napad. Washington si želi, da bi kemično orožje čim prej odpeljali iz Sirije, Rusija pa vztraja pri njegovem uničenju na sirskih tleh.

Moskva: Bojne strupe imajo tudi uporniki

Rusija še naprej vztraja tudi pri zahtevi, da morajo kemično orožje uničiti tudi uporniki, kar 75 odstotkov jih je po podatkih ruske tajne službe FSB tako ali drugače povezanih s teroristično mrežo Al Kaida. »Naši zahodni partnerji niso iskreni, ko vztrajajo, da ima samo režim kemično orožje,« je bil jasen ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je pozval finančne podpornike uporniških skupin, naj jih prisilijo k predaji kemičnega ­orožja.

Do njega naj bi prišli med zajetjem dveh vladnih skladišč, razpolagali naj bi tudi z laboratoriji, v katerih menda izdelujejo sarin, sirska vojska pa naj bi marca na meji s Turčijo zajela skupino ljudi, pri katerih so našli cilinder sarina, vendar se Združeni narodi kljub izrecni zahtevi uradnega Damaska niso hoteli ukvarjati z incidentom.

Ruska stran še naprej vztraja, da so uporniki odgovorni tudi za kemični napad v predmestju Damaska 21. avgusta. Med drugim trdijo, da območje, s katerega je bila izstreljena raketa s sarinom, ni bilo v celoti pod nadzorom vladne vojske, na prizorišču kemičnega napada naj bi našli doma narejene cilindre sarina ter rakete, s katerimi sirska vojska sploh ne razpolaga. Te naj bi v šestdesetih letih izdelali v Sovjetski zvezi, ki jih je prodala v 60 držav.

»Imamo dokaze, da je bil v napadu uporabljeni sarin izdelan v domačem laboratoriju,« je Lavrov izjavil v intervjuju za Washington Post. Hkrati so pri Kommersantu­ objavili pogovor med uporniškima poveljnikoma o kemičnem orožju, ki naj bi ga sirska tajna služba prestregla 13. avgusta. Transkripcijo pogovora je sirsko vodstvo predalo številnim mednarodnim organizacijam, da bi jih prepričalo, da s kemičnim napadom nimajo nič. Najnovejša ameriška verzija tragičnih dogodkov ne izključuje možnosti, da je napad zakrivil poveljnik sirske vojske, ki se je zanj odločil brez avtorizacije Bašarja al Asada.

Če slednji ne bo držal obljube o predaji kemičnega orožja, bo postavil v slabo luč predvsem ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je za to prevzel osebno jamstvo. Ruskega predsednika so nemara tudi zato v ZDA v javnomnenjski anketi izbrali za najbolj učinkovitega svetovnega voditelja pri reševanju sirske krize. Pohvalil ga je tudi nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, ki je dejal, da je »zelo pameten in boleče iskren ter vedno drži besedo«.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber