Moskva – V ruskem glavnem mestu se je konec septembra mudil namestnik ameriškega obrambnega ministra in nekdanji ameriški veleposlanik v Rusiji Alexander Vershbow, ki je z rusko stranjo snoval ambiciozne načrte o krepitvi vojaškega sodelovanja. Zadnji ameriško-ruski pogovori so se sukali predvsem okoli ameriške odpovedi postavitve protiraketnega sistema na Poljskem in Češkem, ki jo želijo ZDA nadomestiti s postavitvijo delov jedrskega dežnika na Kavkazu, k načrtom pa hočejo pritegniti tudi Rusijo. Naloga bo zahtevna, saj obravnava Rusija modificirani načrt protiraketnega sistema celo kot večjo grožnjo njenim strateškim jedrskim silam od prvotnega.
Od naše dopisnice
Visoki predstavnik Pentagona se je med obiskom tako seznanjal predvsem z ruskimi zadržki, v intervjuju za Interfax in Kommersant pa je spregovoril tudi o načrtih za sodelovanje na drugih kriznih žariščih, kakršni sta Iran in Afganistan. Ruska stran se je na ameriško napoved o opustitvi gradnje dela protiraketnega ščita v Evropi najprej odzvala z napovedjo, da bo v zameno tudi sama zamrznila načrte o namestitvi raket iskander v ruski enklavi Kaliningrad, a si je kmalu premislila. V senci populističnih izjav o ruskih načrtih v Kaliningradu, ki jih resni vojaški analitiki že dolgo ne jemljejo resno, saj dobro vedo, da gre zgolj za grožnje in nič več, so potekali ameriško-ruski pogovori o krepitvi sodelovanja na obrambnem področju.
»Skupna obrambna stretegija je edina stvar, ki lahko poveže države, ki se spopadajo s skupnimi grožnjami. Pomembno se je zavedati, da govorimo o obrambi pred morebitnimi napadi na naše ozemlje, ozemlje naših zaveznic, v prihodnosti pa tudi na Rusijo,« je Alexander Vershbow vabil k sodelovanju. Za zaprtimi vrati je podrobno predstavil nove načrte protiraketnega sistema in pojasnil, da so spremembe nastale na podlagi analize trenutnih groženj, zlasti raket kratkega in dolgega dosega, s katerimi Iran že razpolaga in poleg iranskih sosed na Bližnjem vzhodu ogrožajo tudi ameriške zaveznice v jugovzhodni Evropi. Gost ni skrival, da bodo v novem sistem namenili pozornost tudi grožnjam bodočih iranskih raket dolgega dosega, pred katerimi ne bodo varne niti države srednje in zahodne Evrope. »Novi protiraketni sistem ne bo nikakršna grožnja za ruske strateške jedrske sile in v vsakem pogledu smo pripravljeni na sodelovanje z Rusijo,« je poskušal omehčati rusko nasprotovanje.
Pentagon razmišlja o uporabi ruskih radarjev
Pentagon razmišlja o uporabi ruskih radarjev v Gabali v Azerbajdžanu in Armaviru na jugu Rusije, ki bi z zgodnjim opozarjanjem svarili pred balističnimi izstrelke. Ideja je pravzaprav ruska in so jo Američanom ves čas ponujali v zameno za protiraketni ščit v Evropi. Precej večji trn v peti so za Rusijo načrti o postavitvi delov protiraketnega ščita na Kavkazu, še zlasti če je v igri Gruzija. »Ne morem vam govoriti o konkretnih državah. Lahko vam povem le, da smo začeli pogajanja z nekaterimi našimi zaveznicami v jugovzhodni Evropi, pa tudi z drugimi državami, ki bi jih radi vključili v projekt nekoliko pozneje,« je nakazal, da zgodba s protiraketnim ščitom še ni dobila epiloga.
Dvojna igra Rusije v Iranu?
Nadaljujejo se tudi diplomatska prizadevanja glede Irana, kjer Rusijo sumijo, da igra dvojno igro; skupaj z drugimi predstavnicami mednarodne skupnosti pritiska na Teheran glede jedrskega programa, hkrati pa je osumljena, da ga oskrbuje z orožjem in da mu ruski strokovnjaki pomagajo pri razvoju jedrske bombe. Timesonline.co.uk razkriva, da je izraelski premier Benjamin Natanjahu med nedavnim precej skrivnostnim obiskom v Moskvi seznanil ruskega premiera Vladimirja Putina in predsednika Dmitrija Medvedjeva s poimenskim seznamom vpletenih oseb. »Natanjahu je predstavil konkretne dokaze o ruskem sodelovanju pri razvoju jedrske bombe v Iranu. Njegov obisk je bil tajen, ker v interesu Izraela ni spravljati Rusijo v zadrego, ampak želijo le, da bi ruske oblasti tej praksi naredile konec,« je komentiral neimenovani predstavnik ruskega obrambnega ministrstva.
Precej manj problematično je rusko sodelovanje v Afganistanu, saj je Rusija 6. septembra odprla zračni prostor za prelete ameriških helikopterjev, ki naj bi čez rusko ozemlje že v kratkem začeli prevažati vojake, orožje, strelivo in druge potrebščine. A pričakovanj Washingtona s tem še ni konec. »Rusijo zanima predvsem boj proti trgovini z mamili, zato v svojem centru v Moskvi že uri afganistanske policiste. Mislim, da bi Rusija lahko pomagala tudi pri gospodarskem razvoju Afganistana, s čimer bi pripomogla h krepitvi države in k zmanjšanju vpliva talibov,« je razkril ameriška pričakovanja.