Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev nadaljuje pot po državah Latinske Amerike, kjer želi obnoviti »priviligirane odnose iz časa Sovjetske zveze«, kakor se je izrazil v Peruju. Tam je konec tedna sodeloval na zasedanju Apeca, ločeno pa se je sešel tudi z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem. Včeraj je pripotoval v Brazilijo, že jutri pa se bo v Caracasu srečal z ostrim ameriškim nasprotnikom, venezuelskim predsednikom Hugom Chávezom. Zadnja postaja njegove turneje bo Kuba, kjer je leta 1962 izbruhnila raketna kriza, med katero je bil svet najbliže jedrski vojni.
Od naše dopisnice
Drugo rusko odkrivanje Latinske Amerike so spodbudila njena ogromna in še neodkrita naravna bogastva, predvsem pa politična renesansa, zaradi katere se želijo države tega območja iz nekakšnega ameriškega poligona preleviti v aktivne sooblikovalke nove večpolarne svetovne ureditve. V političnem smislu sta tako pomembna predvsem obisk Kube in Venezuele, ostrih ameriških nasprotnic, zaradi česar je turneja takoj dobila protiameriški predznak. Še bolj zato, ker bo hkrati s prihodom Medvedjeva v Venezuelo priplula skupina ruskih bojnih ladij, ki bodo 1. decembra v Karibskem morju skupaj z venezuelsko floto pripravile vojaško vajo. Na dvanajstdnevni misiji nad Karibskim morjem je že bila tudi skupina ruskih strateških bombnikov Tu-160 in takrat je venezuelski predsednik Hugo Chávez odkrito oznanil, da gre za »jasno opozorilo ameriškemu imperiju«.
Za Rusijo so ameriški načrti o protiraketnem ščitu v Evropi slej ko prej nesprejemljivi, zato sta novoizvoljenega ameriškega predsednika Obamo včeraj pozvala k opustitvi teh načrtov tako Medvedjev kot premier Putin. »Mislim, da obstaja možnost za spremembo ameriškega stališča. Sedanja administracija je glede tega vprašanja nadvse toga, Obamovo stališče pa je bolj previdno,« je bil v Limi optimističen Medvedjev. »Projekt je usmerjen proti ruskim strateškim potencialom, zato se nanj lahko odzovemo samo z recipročnimi ukrepi. Če ne bo protiraketnega ščita na Poljskem in Češkem, v Kaliningradu ne bo ruskih raketnih sistemov,« je Putin poudaril na konferenci v Sankt Peterburgu.
Jutrišnji obisk v Venezueli bo pomemben tudi v gospodarskem smislu, saj bosta Moskva in Caracas podpisala sporazum o ustanovitvi naftnega konzorcija, ki bo najprej zgradil, nato pa izkoriščal ogromno venezuelsko naftno polje Orinoco. V konzorciju bo poleg venezuelskega državnega naftnega podjetja PDVSA sodelovalo še pet ruskih energetskih podjetij – Gazprom, Rosneft, Lukoil, TNK-BP in Surgut. Med Rusijo in Venezuelo, ki se v zadnjem času redno srečujeta na najvišjih ravneh, poteka tudi intenzivno dogovarjanje o orožarskih poslih in tudi tokratni pogovori ne bodo nobena izjema. Venezuelo zanima predvsem nakup letal Su-30, transportnih helikopterjev Mi-17, protiraketnih sistemov in sodobnih oklepnikov, z rusko pomočjo pa bo zgradila tudi tovarno slavnih pušk kalašnikov. Združene države so trgovino z orožjem ostro obsodile; izrazile so bojazen, da utegne rusko orožje končati v rokah kolumbijskih marksističnih upornikov FARC.
V gospodarskem pogledu je še pomembnejši obisk Dmitrija Medvedjeva v Braziliji, saj nanjo odpade kar polovica celotne blagovne menjave med Latinsko Ameriko in Rusijo. Moskva naj bi z Brazilijo tako že v letošnjem letu dosegla za več kot 13 milijard evrov menjave, kar je šestkrat več, kakor je pred desetletjem znašala blagovna menjava z vsemi latinskoameriškimi državami skupaj.