Uradna Moskva zavrača ostre obtožbe mednarodne skupnosti na račun njene operacije v Siriji. Da ne namerava spreminjati strategije, jasno dokazuje tudi s pošiljanjem najsodobnejšega orožja v Sirijo. V začetku tedna je z vojaško vajo nepričakovano dvignila na noge celotno Južno vojaško okrožje.
Na moskovskem Rdečem trgu je bila včeraj generalka pred vojaško parado ob 70. obletnici dneva zmage nad fašizmom in nacizmom, ki bo ustvarila kar se da jasno geopolitično sliko sedanjih razmerij v svetu. Povabilo ruskega predsednika Vladimirja Putina je sprejela manj kot tretjina vseh povabljenih voditeljev. Od evropskih bosta na tribuni samo predsednika Cipra in Grčije.
Ljubljana – Boji na vzhodu Ukrajine naj bi v noči na nedeljo potihnili. Dogovor o premirju je rezultat celonočnih pogajanj v Minsku, na katerih so sodelovali ruski predsednik Vladimir Putin, ukrajinski predsednik Petro Porošenko, francoski predsednik François Hollande ter nemška kanclerka Angela Merkel. Glavno vprašanje je, ali je bil dogovor podpisan v dobri veri ali s figo v žepu.
Mirovni pogovori za rešitev krize v Ukrajini so do konca viseli na nitki. Iz Kremlja so šele nekaj pred drugo uro popoldne po lokalnem času potrdili udeležbo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ruski diplomati pa so dali vedeti, da sploh ne bi odpotoval v belorusko prestolnico, če ne bi bilo vsaj 70 odstotkov možnosti za sklenitev kompromisa.
Mirovna pobuda francoskega predsednika Françoisa Hollanda in nemške kanclerke Angele Merkel za rešitev krize na vzhodu Ukrajine je bila videti nadvse spontana, saj so bili z njo seznanjeni le »posvečeni«. Gre dejansko za pobudo »stare Evrope«, ki je končno zbrala pogum, da Združenim državam Amerike vrne, ker so ji v začetku krize v Ukrajini pokazale sredinec?
Moskva – Nemška kanclerka Angela Merkel je na uradni obisk v Moskvo pripotovala v času »politične ledene dobe« med Nemčijo in Rusijo. Tako se je izrazil glavni urednik revije Rusija v globalnih zadevah Fjodor Lukjanov.
Moskva – V mestu Jekaterinburg na Uralu se je končal dvodnevni rusko-nemški vrh, ki je bil priložnost za že peto srečanje ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva in nemške kanclerke Angele Merkel letos. Srečanje je pokazalo, da bo prav Nemčija postala gonilna sila ruske modernizacije, saj so na njem podpisali sporazume o sodelovanju v skupni vrednosti več milijard evrov.
Moskva – V Jekaterinburgu se je končal dvodnevni rusko-nemški vrh, posvečen krepitvi sodelovanja med Rusijo in Nemčijo, ki je največja ruska trgovinska partnerica. Blagovna menjava je pred krizo znašala kar 57 milijard ameriških dolarjev, nemške investicije v Rusiji pa dosegajo kar 17 odstotkov vseh investicij. »Nemčija je naš glavni strateški partner, s katerim imamo na tisoče poslovnih kontaktov. Gospodarsko sodelovanje med državama je okrevalo in je skorajda na ravni iz leta 2008,« je na skupni tiskovni konferenci poudaril ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Dal je vedeti tudi, da Nemčijo vidi kot gibalo novoustanovljenega evropsko-ruskega partnerstva za modernizacijo.
Moskva – »Medvedjevu ne bo treba dokazovati svoje liberalnosti, ampak on je prav toliko nacionalist – in to mislim v pozitivnem smislu –, kakor sem sam. Mislim, da bo za naše partnerje enako trd oreh. Je patriot, ki bo v mednarodni skupnosti branil ruske interese.« Tako je nemški kanclerki Angeli Merkel svojega naslednika opisal ruski predsednik Vladimir Putin. Prihodnje ruske zunanjepolitične usmeritve ji je predstavil, še preden se je nemška kanclerka srečala z novoizvoljenim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom. Kot prva tuja državnica.
