Moskva – Ruska stran ne popušča in zdaj bi moralo tudi Washingtonu postati kristalno jasno, da je zanjo edina sprejemljiva rešitev opustitev načrtov za postavitev protiraketnega ščita v vzhodni Evropi. V ruskem zunanjem ministrstvu so namreč le dan potem, ko so prejeli najnovejši ameriški pisni predlog, namignili, da jih tudi ta bržkone ne bo zadovoljil. Na obsežno gradivo so čakali vse od srečanja obrambnih in zunanjih ministrov obeh držav, ki je sredi oktobra potekalo v Moskvi. »Predloge še proučujemo, ampak na prvi pogled lahko povem, da niso tisto, o čemer smo se pogovarjali,« so dokument raztrgali, še preden so se poglobili vanj.
Od naše dopisnice
Najnovejši predlog govori o skupnem jedrskem dežniku, ki bi poleg ZDA in Rusije varoval tudi vse članice Nata. To bi dosegli s povezavo ameriškega protiraketnega ščita v vzhodni Evropi, bodočega protiraketnega obrambnega sistema Nata, ki ga bodo dokončno opredelili na vrhunskem zasedanju aprila 2008 v Bukarešti, in ruskih radarjev v Gabali v Azerbajdžanu in Armaviru na jugu Rusije. S tem so ZDA prisluhnile predlogu o sodelovanju Rusije, ZDA in Nata, ki ga je na vrhu G8 v Heiligendamu izrekel prav ruski predsednik Vladimir Putin in pri njem vztrajal tudi na julijskem srečanju z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem v Kennebunkportu.
Poleg tega je Washington privolil tudi v odložitev aktivacije 10 prestreznih raket na Poljskem, in sicer dokler ne bo nespornih dokazov, da ima Iran res balistične rakete. Zanikanje grožnje iranskega jedrskega programa je poleg grožnje ruski varnosti glavni argument za rusko nasprotovanje protiraketnemu ščitu.
Ruska stran bi v skladu z najnovejšim predlogom dobila tudi možnosti stalnega nadzora nad napravami na Poljskem in Češkem, ne pa tudi možnosti postavitve stalnih nadzornih baz v vzhodni Evropi. V dokumentu poleg tega jasno piše, da bosta v to seveda prej morali privoliti še Varšava in Praga. Češki premier Mirek Topolanek se je že opredelil. Sporočil je, da bodo Rusiji dovolili občasne preglede, ne pa tudi ustanovitve stalne nadzorne misije. V petek se je odzval tudi novi poljski premier Donald Tusk, ki je bil bolj zadržan od svojega češkega kolega. Dejal je le, da se je o tem z Moskvo pripravljen pogovarjati.
Rusija vztraja, da je protiraketni ščit grožnja ruski varnosti, in v slogu kubanske jedrske krize iz leta 1962 grozi z namestitvijo raket v sosednji Belorusiji. Nepopustljivo Moskvo poleg tega samo še podpis ruskega predsednika Vladimirja Putina loči od uveljavitve moratorija na sporazum o konvencionalnem orožju v Evopi, ki omejuje število tankov, bojnih letal in težkega topništva, nameščenega ali skladiščenega na območju med Uralom in Atlantskim oceanom, predvideva pa tudi vzajemni inšpekcijski nadzor med državami in sodelovanje v okviru vojaških vaj. Moskva ima v žepu še en adut, odstop od sporazuma o prepovedi raket kratkega in srednjega dosega (INF), ki je bil sploh prvi dogovor o skrčenju jedrske oborožitve med ZDA in Sovjetsko zvezo.