Moskva – Ruski mediji so se v odzivih na dvodnevno srečanje med ruskim in ameriškim predsednikom Vladimirjem Putinom in Georgem Bushem osredotočili predvsem na analize najnovejšega Putinovega predloga o skupni uporabi radarja Voronež na jugozahodu Rusije in izgradnjo centrov za izmenjavo informacij o raketnih izstrelkih v Moskvi in Bruslju. S sedeža Nata so že sporočili, da so predlog pripravljeni obravnavati na naslednjem srečanju sveta Nato-Rusija, Bushev svetovalec Stephen Headley pa je izjavil, da utegne postati sodelovanje na področju protiraketne obrambe, eden pomembnejših elementov strateškega partnerstva med ZDA in Rusijo.
Od naše dopisnice
Med naštevanjem alternativ ameriškim načrtom za postavitev protiraketne obrambe na Poljskem in Češkem se je ruski predsednik Putin tako razgrel, da mu je bilo kar težko slediti, ameriškemu predsedniku Bushu pa je takrat prvič po 15 minutah z obraza izginil nasmešek, so o sinočnji tiskovni konferenci med drugim zapisali pri Kommersantu. Dodali so še, da Bushev šok ob Putinovem besednem izlivu ni trajal dolgo in da je žogico nemudoma vrnil. V odgovoru je namreč Bush poudaril, da morata ne glede na njegovo končno zasnovo, Poljska in Češka ostati del novega protiraketnega sistema
In prav na tej točki utegne v vodo pasti tudi nov ruski predlog. Neimenovani predstavnik ruske delegacije je po srečanju namreč pojasnil, da je Rusija na sodelovanje pripravljena le, če se bodo Združene države odrekle protiraketnemu ščitu na Poljskem in Češkem in namestitvi orožja v vesolju. V tem primeru je na žrtve pripravljena tudi Rusija, ki bo v zameno opustila načrte o namestitvi raket v ruski enklavi Kaliningrad in drugje na mejah z Evropo.
»Brez pretiravanja lahko trdim, da gre za zgodovinski predlog, ki govori o postavitvi skupne protiraketne obrambe« in »Gre za prvi korak h globalnemu partnerstvu na področju protiraketne obrambe« so predlog povzdigovali v Putinovi delegaciji. Uradni Washington in ruski politologi so se nanj odzvali precej bolj zadržano. Prvi je iniciativo sicer pozdravil, a hkrati sporočil, da bodo zadnjo besedo imeli vojaški strokovnjaki, da je zdaj vse odvisno od ameriške vojske, pa je prepričan tudi ruski politolog Aleksej Malašenko. Ta napoveduje, da predlog čaka enaka usoda, kot je doletela tistega o skupni uporabi radarja v Azerbajdžanu. Pesimist je tudi direktor moskovskega politehničnega centra Igor Bunin, ki meni, da se ZDA ne morejo odpovedati načrtom za postavitev delov protiraketne obrambe na Poljskem in Češkem, saj bi to pomenilo, da svojim partnerjem v vzhodni Evropi obračajo hrbet.
Radar za zgodnje opozarjanje Voronež-DM, ki ga gradijo v bližini Krasnodara na jugozahodu Rusije, bo najverjetneje dokončan letos. Pokrival bo široko območje, ki se razteza od Severnega pola do severne Afrike. Takšen doseg sta imela ža njegova predhodnika, Dnepr in Darjal, ki pa sta bila energetsko precej bolj potratna in nista ustrezala ekološkim standardom.