Od naše dopisnice

Da bodo delovali izključno v okviru mednarodnih organizacij, je že pred tem poudaril tudi tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta Philip Crowley.

Na krizno žarišče je včeraj pripotoval odposlanec ameriške zunanje ministrice Robert Blake. Najprej je obiskal begunska taborišča v sosednjem Uzbekistanu, kamor se je pred napadi zateklo kar sto tisoč etničnih Uzbekov, ki pripovedujejo pretresljive zgodbe o mučenju in množičnih posilstvih. V prihodnjih dneh si bo ogledal tudi razdejanje na jugu Kirgizije, kjer je bilo v medetničnih spopadih po uradnih podatkih ubitih 187 ljudi, dva tisoč jih je bilo ranjenih. Po neuradnih informacijah je večdnevno divjanje zahtevalo več sto ali celo tisoč žrtev, večinoma med Uzbeki. V popolnoma razdejanih mestih, kot sta Oš in Džalalabad, je ponoči še zdaj občasno slišati streljanje, so sporočile začasne oblasti.

Te Rusijo še zdaj moledujejo, naj v Kirgizijo pošlje svoje mirovne enote, to pa počnejo tudi preganjani Uzbeki. Rusija je enostransko napotitev mirovnih enot zavrnila.

Nadaljevanje s 1. strani

Tamkajšnje vodstvo Rusijo še zdaj moleduje, naj v Kirgizijo pošlje svoje mirovne enote, to pa počnejo tudi preganjani Uzbeki. »Ruska vojska, prosim, pridite sem, zaščitite uzbeške domove. Če tega ne morete storiti, nam dajte orožje, in borili se bomo do zadnje kaplje krvi. Smo v podrejenem položaju. Med nami je tudi od pet do šest Rusov. Branijo se skupaj z nami. Tudi oni kličejo na pomoč Rusijo, vendar ne dobijo odgovora, « so na spletni strani Newsru objavili izjavo enega od njih. S poudarjanjem, da so med njimi tudi Rusi, je verjetno hotel prepričati Moskvo, naj vendarle zaščiti svoje državljane, kakor je storila pred dvema letoma v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji.

Tudi številni strokovnjaki menijo, da bi morebitni mednarodni mirovni misiji morala poveljevati Rusija, ki edina pozna tamkajšnjo miselnost, do nekdanjih sovjetskih republik pa ima tudi moralno dolžnost. V en glas poudarjajo, da brez vojaškega posredovanja razmer ni več mogoče umiriti.

Rusija je enostransko napotitev mirovnih enot zavrnila, za posredovanje pa se niso odločili niti pri Organizaciji dogovora o kolektivni varnosti (ODKB), v kateri so poleg Rusije še Armenija, Belorusija, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija in Kazahstan. Kakor je pojasnil ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ji bodo zagotovili logistično, informacijsko in humanitarno pomoč. O izhodu iz humanitarne krize se je Lavrov včeraj po telefonu posvetoval z generalnim sekretarjem Združenih narodov Ban Ki Munom, v Moskvo pa je s tem namenom pripotoval tudi vodja kirgiškega varnostnega sveta Alik Orozov. Od Rusije je vnovič zahteval, naj v Kirgizijo vendarle pošlje svoje vojake.

Rusija je za zdaj poslala 150 desantnikov, ki so zavarovali njeno vojaško oporišče Kant, in tri letala z 42 tonami humanitarne pomoči, najnujnejše potrebščine v vrednosti 10,3 milijona dolarjev pa so Kirgiziji namenile tudi Združene države Amerike.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber