Pogajanja pred petkovim zasedanjem zunanjih ministrov so naporna, saj, kot je lahko mogoče prebrati v EUobserverju, »stališč Slovenije in Latvije ni omehčala niti smrtna kazen.« Obe državi menda še naprej ščitita beloruskega oligarha Jurija Čiža, o katerem trdita, da ni finančni sponzor beloruskega režima. Slovenija je gospodarske ukrepe menda pripravljena podpreti le, če bodo prizadeli samo tista Čiževa podjetja, ki ne poslujejo s slovenskimi. Gre seveda za podjetje Triple, ki je s slovensko skupino Riko sklenilo pogodbo o gradnji luksuznega hotela Kempinski in transformatorskih postaj v skupni vrednosti 157 milijonov evrov. »Na predhodnih pogajanjih, kot kaže, ne bo doseženo soglasje, zato bodo odločitev morali sprejeti zunanji ministri,« je za EUobserver povedal neimenovani evropski diplomat. Zagrozil je tudi, da bosta Slovenija in Latvija plačali politično ceno, če bo Čižu in Peftijevu uspelo doseči svoje. »Za svojo odločitev bosta morali javno odgovarjati,« je bil odločen.

»Lukašenkova tragična, šokantna in nerazumna odločitev za usmrtitev je dokazala, da ga ne zanima sodelovanje z Zahodom,« je poljski poslanec evropskega parlamenta Jacek Protasiewicz napovedal, da EU ne bo popuščala. Uradni Bruselj bo po njegovih napovedih sprejel široke gospodarske ukrepe, iz Minska pa naj bi za stalno odpoklicali tudi vse veleposlanike držav članic.

Še več predstavnikov evropskih nevladnih organizacij, diplomatov in podjetnikov naj bi lobiralo v prid beloruskemu orožarskemu baronu Vladimirju Peftijevu, ki je že na črnem seznamu EU, zamrznili pa so tudi njegovo premoženje in premoženje treh njegovih podjetij. Omenjeno odločitev spodbija na evropskem sodišču v Luksemburgu, kjer ga zastopa litovska pravna pisarna Latwin. Tistemu, ki bi ga spravil s črne liste, je lani obljubil milijon dolarjev nagrade, trdi nekdanji beloruski predsedniški kandidat Ales Mihaljevič. Peftijev je večinski lastnik in direktor BelTechExporta, največjega beloruskega proizvajalca orožja, ki po navedbah nekdanjega beloruskega predsednika Stanislava Šuškeviča deluje predvsem kot posrednik pri prodaji ruskega orožja diktatorjem v Afriki, Srednji Aziji, jugovzhodni Aziji in Južni Ameriki, ZDA pa ga obtožujejo tudi prodaje orožja Iranu in Severni Koreji.

Lukašenka toplo sprejeli v Rusiji

Na zunaj odnosi med Belorusijo in Rusijo v zadnjih letih niso bili nič manj turbulentni kakor odnosi med Belorusijo in Unijo, ki glede zaostrovanja svoje politike do »neusmiljenega barbara«, kot so Lukašenka poimenovali pri nemškem časopisu Frankfurter Rundschau, omahuje tudi zaradi bojazni, da bodo 9,5-milijonsko državo tako pahnili le še globlje v objem Rusije. Sosedo je obiskal v trenutku najhujših kritik na svoj račun. Rusko vodstvo mu je na ponedeljkovem vrhunskem zasedanju Evrazijske gospodarske unije zagotovilo nadaljnjo podporo. »Vse strani so se strinjale, da nobena skupina držav nima pravice pritiskati na katero od članic Evrazijske gospodarske unije,« je po srečanju sporočil namestnik beloruskega zunanjega ministra Sergej Rumas.

»Ne bomo dovolili, da bi imeli naši beloruski kolegi škodo,« je že prejšnji teden zatrdil namestnik ruskega premiera Dmitrij Rogozin, vodja inštituta Skupnosti neodvisnih držav Konstantih Zatulin pa je dejal, »da sta Rusija in Belorusija skozi vojne in revolucije z roko v roki preživeli več sto let, česar ena usmrtitev ne bo spremenila«. Edini ruski predstavnik, ki je pozval k moratoriju na smrtno kazen, je bil zunanji minister Sergej Lavrov, odhajajoči predsednik Dmitrij Medvedjev pa je Lukašenka sprejel izjemno prisrčno. Objela sta se kot najboljša prijatelja, pa četudi je ruska televizijska postaja v času njunega osebnega spora pred dvema letoma predvajala dokumentarni film, v katerem so ga označili za zadnjega evropskega diktatorja in obtožili vpletenosti v ugrabitve in umore političnih nasprotnikov.

»Lukašenko je namenoma zaostril odnose z Evropo, saj je pred tem dobil zagotovilo, da ga bo Rusija še naprej zalagala s poceni nafto in plinom. Zaradi tega v tem trenutku ne potrebuje finančnih investicij Evropske unije, ki je bila v zameno za zamrznitev smrtne kazni pripravljena zgladiti odnose z Minskom,« ocenjuje beloruska politologinja Olga Abramova. Njen kolega Aleksander Klaskovski dodaja, da se Lukašenko igra za ognjem, saj bo rusko podporo drago plačal. »Ko se bo na oblast vrnil Putin, se bo pritisk na beloruske oblasti brez dvoma okrepil. Belorusija utegne izgubiti svojo suverenost,« je napovedal, da mu Putin nikoli ne bo odpustil, ker ga je nekoč označil »za glavnega sovražnika ruskega naroda«.

Beloruski opozicijski predsedniški kandidat Dmitrij Uss, ki je po povolilni represiji pred dvema letoma tako kot večina Lukašenkovih tekmecev pristal za zapahi, je Catherine Ashton pred petkovim zasedanjem zunanjih ministrov v odprtem pismu pozval k zaostritvi ukrepov proti Minsku. »Rotim vas, da pokažete modrost, odločnost in nepopustljivost in našo državo rešite pred propadom,« je zapisal.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber