Moskva – Odnosi med EU in Belorusijo še nikoli niso bili tako spodkopani. V ozadju diplomatske vojne je odločitev o razširitvi sankcij proti predstavnikom beloruskega režima, ki po zaslugi Slovenije ni tako obsežna, kot si je želela večina članic Unije.
Po besedah Maje Kocjančič iz urada visoke predstavnice za skupno zunanjo in varnostno politiko Catherine Ashton naj bi seznam posameznikov, ki so jih doleteli kazenski ukrepi, razširili že 26. marca, na njem pa bo skoraj zagotovo tudi razvpiti beloruski oligarh Jurij Čiž.
Na ukrep proti 19 beloruskim sodnikom in dvema visokima policijskima uradnikoma, s katerim se je število v Evropi nezaželenih predstavnikov beloruskega režima povzpelo na 231, se je uradni Minsk odzval z izgonom poljskega veleposlanika in veleposlanice EU. »Svojim nadrejenim naj sporočita, da se ne bomo uklonili nesprejemljivemu pritisku,« je odločitev utemeljil tiskovni predstavnik beloruskega zunanjega ministrstva Andrej Savinih. Zagrozil je s pripravo beloruske črne liste, na kateri bodo imena odgovornih za razširitev sankcij.
Najbolj odločna zagovornica sankcij je Poljska, kamor se je po povolilnem obračunu režima s političnimi nasprotniki zateklo ogromno beloruskih disidentov. »Beloruski oblasti mora biti kristalno jasno, da bomo obnovili dialog z njo šele, ko bo ustavila represijo in stopila na pot demokratizacije,« je bil odločen predstavnik poljskega zunanjega ministrstva Marcin Bosacki. »Evropska unija in Poljska lahko računata na nemško solidarnost. Zadnji evropski diktator se moti, če misli, da nas bo razdelil,« se je oglasil nemški zunanji minister Guido Westerwelle. Neimenovana večja članica EU je menda do zadnjega poskušala bojkotirati odločitev o odpoklicu veleposlanika, potem pa je popustila. »V znamenje solidarnosti in enotnosti smo sklenili povabiti vse veleposlanike članic Unije na pogovore v matične države,« je bila zadovoljna Ashtonova.
Evropska unija je zadnjič pokazala takšno enotnost leta 2009, ko so članice odpoklicale svoje veleposlanike iz Irana in se tako odzvale na pridržanje uslužbenca britanskega veleposlaništva. Uradni Minsk se je za izgon kakega veleposlanika zadnjič odločil leta 2008, ko je odrekel gostoljubje ameriškemu veleposlaniku, marca lani pa je beloruska oblast zaprla tudi urad OVSE. »S takšnimi ukrepi le še krepijo izolacijo,« je bil kratek tiskovni predstavnik State Departmenta Mark Toner.
»To je sovražno dejanje proti vsej Evropski uniji,« je potezo Minska ostro obsodil tudi predsednik evropskega parlamenta Martin Schultz: »Beloruska oblast bi se morala namesto za še večjo izolacijo odločiti za demokratizacijo. Prvi korak v tej smeri bi moral biti izpustitev vseh političnih zapornikov.« Evropski komisar za sosedsko politiko Štefan Füle sodi, da je »diplomatska vojna namenjena odvračanju pozornosti od edine prave teme – beloruskih političnih zapornikov«.
Ruski premier Vladimir Putin razširitev sankcij proti Minsku obžaluje, »saj so vsi tovrstni ukrepi neučinkoviti«, hkrati pa ne dvomi, da bosta Evropska unija in Belorusija prej ali slej normalizirali odnose.