Od naše dopisnice

Belorusija se je lani začela zbliževati z Evropo, pri čemer veliko vlogo igra evropsko Vzhodno partnerstvo. Kaj vaša diplomacija pričakuje od tega mednarodnega foruma?

Predlog EU o ustanovitvi Vzhodnega partnerstva smo sprejeli kot nekaj pozitivnega in smo sodelovali v procesu nastajanja. Vzhodno partnerstvo je dober temelj za sodelovanje držav naše regije z Evropsko unijo in prepričan sem, da ima ogromno perspektivo, če ga bomo seveda pravilno razvijali. Zelo važna pri vsem skupaj je regionalna projektna dejavnost.

Na primer?

Zelo pomemben projekt je razvoj transportnega sistema. Belorusija je skupaj s svojimi partnerji v Litvi in Ukrajini evropski komisiji že predlagala 20 takšnih projektov. Eden je razvoj avtocestnega koridorja od Kaliningrada in Vilniusa do Minska in Kijeva ter naprej do pristanišča ob Črnem morju. Potem so tu še tranzitno-logističnimi projekti in carinsko sodelovanje, kjer želimo olajšati pretok blaga v obe smeri. Pomemben je tudi projekt združitve električnih sistemov bivše Sovjetske zveze in Evropske unije, pa humanitarni in zgodovinski projekti.

Ali je res, da ste morali pred vstopom v Vzhodno partnerstvo Bruslju obljubiti, da ne boste priznali gruzinskih separatisitčnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije, s čimer na vas pritiska Rusija?

To ne drži.

Ali drži, da pripravljate novo doktrino nacionalne varnosti, v kateri je kot glavna grožnja navedena energetska odvisnost od Rusije?

Ni čisto tako, saj pripravljamo zgolj nov koncept nacionalne varnosti. Tak dokument že obstaja, vendar smo ga sprejeli pred dvanajstimi leti, zato je zastarel. Zdaj pripravljamo samo sodobnejšo različico, v kateri ni nič revolucionarnega.

Kaj pa energetska odvisnost od Rusije?

Med ostalimi temami je seveda tudi energetska varnost, ker pa gre za koncept v nastajanju, je nemogoče reči, katera tema je najbolj pomembna. Dejstvo je, da je energetska varnost problem, s katerim se ukvarjamo.

Na podlagi mlečne, mesne, naftne in plinske vojne je mogoče ugotoviti, da vaši odnosi z Rusijo niso najboljši?

Razumeti morate, da med Rusijo in Belorusijo obstaja paleta odnosov. Da si boste lažje predstavljali, bom navedel podatek o trgovinski menjavi, ki je pred krizo znašala 35 milijard dolarjev. Naše in rusko gospodarstvo sta zelo povezana. Mi jim pošiljamo številne komponente, ki so nujne za njihovo proizvodnjo, oni pa nam. Poleg tega obstajajo tesne vezi med ruskim in beloruskim narodom. Pri tako obsežnem sodelovanju seveda kdaj pa kdaj pride tudi do težav. Niti mi niti naši ruski kolegi tega ne skrivamo. Težave so dejansko povezane s blagom, ki ste ga omenjali, ampak kot veste, se je večina konfliktov končala z dogovori, z nekaterimi pa se še ukvarjamo.

Kaj pa rusko-beloruska unija? Prav danes sem na portalu Ria Novosti prebrala zanimiv komentar, v katerem pravijo, da je to samo še fikcija?

Gre za mnenje ljudi, ki bodisi nimajo dobrih namenom, ali pa so slabo informirani. Brez unije med nami ne bi bilo trgovinske menjave v višini 35 milijard dolarjev, kar je težko označiti za fikcijo. Dosegli smo tudi vrsto dogovorov, ki so zelo olajšali življenje naših ljudi. Državljani Belorusije in Rusije se lahko prosto gibljejo in sami izbirajo, kje želijo živeti, kje želijo biti zaposleni, se izobraževati, plačevati davke in biti zdravstveno in socialno zavarovani. Te stvari so izključno zasluga rusko-beloruske unije.

Pa mislite, da se na tem področju stvari odvijajo tako hitro, kot bi si želeli?

Dejansko tudi tukaj prihaja do težav. Če bi se stvari odvijale tako hitro kot bi si želeli, bi bil na zemlji že zdavnaj raj. Težave rešujemo sproti in se trudimo, da bi projekt pripeljali do konca.

Dobro sodelujete tudi z Venezuelo in nedavno je bil tam vaš predsednik Aleksander Lukašenko. Pred dvema letoma je bilo iz Minska slišati, da je prav sodelovanje s Caracasom spodbudilo Washington, da je z vami začel diplomatsko vojno?

Z Venezuelo imamo dejansko zelo globoke odnose, ki temeljijo na medsebojnem sodelovanju in podpori. Belorusija v Venezueli gradi štiri ogromne tovarne; tovarno traktorjev, kamionov, tehnike za izgradnjo cest in gradbenih materialov. Sodelujemo tudi pri iskanju naftnih polj in črpanju nafte ter plina. Informacija, da so se naši odnosi z Washingtonom zaostrili zaradi sodelovanja z Venezuelo, ni točna. Do diplomatske krize je prišlo, ker so ZDA proti delu naših podjetij sprejele gospodarske sankcije, mi pa smo v odgovor iz našega veleposlaništva odpoklicali del osebja. Takoj, ko bodo sankcije preklicane, smo jih pripravljeni poslati nazaj.

Verjetno so vam povedali, zakaj so se odločili za sankcije?

Takrat so trdili, da so sankcije povezane z konkretnim političnim zapornikom. Zdaj je že na prostosti, sankcije pa se nadaljujejo, kar je velika krivica.

Po izpustitvi političnih zapornikov je Evropska unija odpravila prepoved na potovanja nekaterih visokih predstavnikov Belorusije. Kako je vaša diplomacija delovala v času prepovedi?

Prepoved je bila omejena le ne nekaj naših predstavnikov in diplomacija na tej in oni strani je nadaljevala z delom. Rezultat je tudi to, da so prepoved umaknili. Želim poudariti, da sta za sodelovanje zainteresirani obe strani, ne samo Belorusija, ampak tudi Evropska unija, ki je največji kupec naših proizvodov. Na ulici z dvosmernim prometom ni več ovir, zato je vsem lažje.

Pred kratkim se je pojavila informacija, ki lahko slabo vpliva na vaše odnose z EU. 18. marca naj bi v Belorusiji usmrtili dva zapornika. Ali to drži in kdaj boste odpravili smrtno kazen, kar od vas zahtevajo v Svetu Evrope?

Ali je bila izvršena smrtna kazen, ne morem niti potrditi niti zanikati. Za to se boste morali obrniti na pravosodno ministrstvo. Lahko vam povem le, da je v skladu z belorusko ustavo smrtna kazen začasen ukrep. Če gledamo statistiko, je na tem področju prišlo do pozitivnih premikov. V začetku in sredini 90. let smo vsako leto izvršili 50 smrtnih kazni. Lani nismo nobene. Sprejeli smo veliko zakonodajno reformo in za več kot dvakrat smo zmanjšali število kaznivih dejanj, za katere je predvidena smrtna kazen. Niti enega člena ni, ki bi predvideval samo smrtno kazen. Sprejeli smo zakon, po katerem je smrtno kazen mogoče nadomestiti z dosmrtnim zaporom in sodišča imajo sedaj na voljo izbiro. Rad bi poudaril tudi, da mlajših od 18 let, žensk in starejših od 65 let v Belorusiji ni mogoče obsoditi na smrtno kazen. To sta dve tretjini prebivalcev. Izvršna oblast ne more kar tako odpraviti smrtne kazni, saj smo jo leta 1995 potrdili na referendumu. Če jo želimo odpraviti, moramo pripraviti še en referendum. Če bi bil danes, sem prepričan, da bi večina ljudi glasovala za smrtno kazen.

Lani je bil pri vas na uradnem obisku slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, ki je takrat predstavljal tudi interese Sveta Evrope. Rekel je, da je prišlo do napredka na področju človekovih pravic in demokracije in vas pozval, da delate naprej. Kaj ste na tem področju še storili?

Kot ste pošteno povedali, je ugotovil, da je prišlo do napredka. Nadaljujemo z delom in to ne samo zato, ker gre za zahtevo Sveta Evrope, ampak, ker tako želi naša skupnost. To počnemo v skladu z njihovimi željami in tempom. Sodelovanje s Svetom Evrope nadaljujemo in kot verjetno veste, smo v času obiska vašega zunanjega ministra odprli informacijski center, ki uspešno dela. Med drugim so pripravili javno kampanjo o nasilju v družini in tudi o smrtni kazni.

V Slovenijo se odpravljate poglabljati dvostranske odnose. Slovensko gospodarstvo je že dolgo prisotno v Belorusiji, kako pa sicer ocenjujete dvostranske odnose?

Slovenija in Belorusija sta bili še v socialističnih časih sestrski republiki in več desetletij smo drug drugega dobro poznali. Na drugi strani je naša trgovinska menjava zelo majhna in dosega od 60 do 70 milijonov dolarjev. Prepričani smo, da raven razvoja v Sloveniji in Belorusiji omogoča precej več, zato bomo med mojim obiskom podpisali sporazume, ki bodo to omogočili.

V medijih je o Belorusiji mogoče prebrati predvsem, da je zadnja diktatura v Evropi. Kako to vpliva na vas?

Ker vemo, da to ni res, se zaradi tega ne vznemirjamo. Na žalost je v novinarstvu in politiki veliko stereotipov, ki temeljijo na neznanju. Verjetno vidite, da Belorusija ni takšna država, kot jo slikajo mediji. Pišite o tem.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber