Z besedami, da se komisija, Evropska unija ter ciprska vlada glede reševanja ciprske dolžniške krize obnašajo kot slon v trgovini s porcelanom, jih je včeraj javno spravil v zadrego. Ciper je vzrok za enega od največjih sporov med EU in Rusijo v zadnjem času. Rusija je užaljena, ker je sprva ni nihče nič vprašal. Ne glede na to, da bi v primeru obdavčitve hranilnih vlog največ izgubili prav ruski varčevalci, tudi ruska podjetja, ki poslujejo prek Cipra in jih financira država, trenutno ne morejo opravljati tekočih poslov. »Njihov denar je iz neznanega razloga blokiran, zato smo sprejeli tako ostro pozicijo,« je pojasnil Medvedjev, ki ocenjuje, da bo kapital, tudi ruski, v vsakem primeru zapustil Ciper. Zavzel se je za ustanovitev davčnih oaz na ruskem Daljnem vzhodu, denimo na polotoku Sahalin ali Kurilskem otočju. Predlog o obdavčitvi hranilnih vlog je primerjal z razlastitvijo, ki so jo v Sovjetski zvezi izvedli boljševiki, in zahteval, da v bodoče za mnenje vprašajo tudi Rusijo.

Barrosova zadrega

»Do srečanja predstavnikov evrske skupine nismo vedeli ničesar. Kompromisno rešitev so sprejeli v soboto zgodaj zjutraj,« se je opravičeval Barosso. Poudaril je, da so v preteklosti rešili že bolj resne probleme, zato tudi v tem primeru upa na najboljše. »Za razliko od evrske skupine, ki je delovala na svojo pest, se bomo mi pri sprejemanju rešitve posvetovali z evropsko komisijo,« je pred pogovori napovedal ruski predstavnik pri evropski komisiji Vladimir Čižov. Povedal je, da na zasedanje med rusko vlado in evropsko komisijo ni bil povabljen ciprski finančni minister Mihalis Saris, ki se je moral spet zadovoljiti samo s srečanjem z ruskim finančnim ministrom Antonom Siluanovom.

»Rusijo smo zaprosili za pomoč, vendar takšno, ki bo sprejemljiva za Rusijo. Med pogajanji glede bank, zemeljskega plina in drugih sredstev so postavili veliko pogojev,« je Saris zanikal medijske navedbe, po katerih naj bi Ciper na Rusijo naslovil prošnjo o novem kreditu v višini 5 milijard evrov. Potrdil pa je pogajanja o ruskih vlaganjih v bančni sektor in energetiko. »Reševanje Cipra z rusko pomočjo šest milijard evrov bi bilo nepravilno, saj bi temu nasprotovali naši državljani. Po drugi strani je Rusija zainteresirana za stabilizacijo otoka. Vprašanje je seveda, za kakšno ceno,« je pojasnil strateg finančne skupine BKS Dmitrij Dorofjejev. Pred rusko centralno banko so včeraj potekali protesti opozicijske skupine Druga Rusija, ki je obsodila beg ruskega kapitala in dejstvo, da je ruska oblast zastavila svojo besedo za ruske oligarhe z ogromnimi hranilnimi vlogami na Cipru.

»Ciper se je znašel med dvema ognjema. Za zdaj poskuša sedeti na dveh stolih. Ker je član Evropske unije, bo moral poslušati Bruselj oziroma Berlin,« je komentiral profesor moskovske Visoke šole ekonomike Maksim Braterskij. Pri The New York Postu so izrazili mnenje, da je Putin ciprske parlamentarce osebno prepričal, da so zavrnili zakon o obdavčitvi hranilnih vlog. Ocenjujejo, da se pred očmi sveta odvija epski boj med Putinom in nemško kanclerko Angelo Merkel. »Znana je po ostri retoriki, zdaj pa je končno našla enakovrednega nasprotnika«. Putin je na lestvici vplivnih na drugem, Merklova pa na tretjem mestu.

Pri Gazprombanki zanikajo medijske navedbe o tem, da se zanimajo za nakup banke Cyprus Popular Bank. Zatrjujejo, da ne sodelujejo v pogajanjih za stabilizacijo ciprskega finančnega sistema. Odzval se je tudi tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov, ki je poudaril, »da Gazprom Cipru ni ponudil pomoči«. Pri ruski Alfa banki prav tako zanikajo, da bi se pogajali o reševanju ciprskih bank v zameno za deleže v bankah ali energetskih podjetjih. »Ker na Cipru nismo vlagali, so naša tveganja minimalna,« je pojasnil podpredsednik Alfa banke Andrej Sokolov. Edina ruska banka, ki ima na Cipru hčerinsko podjetje, je skupina VTB, ki ima v lasti banko Russian Commercial Bank. Po lastnih navedbah bi v primeru obdavčitve hranilnih vlog izgubila samo nekaj deset milijonov evrov, kar je po mnenju številnih precej manj, kot bi znašala dejanska izguba.

V primeru obdavčitve hranilnih vlog bi Rusija po oceni bonitetne agencije Moody izgubila 1,5 milijarde evrov, v primeru bankrota pa tudi kar 39 milijard evrov kreditov, ki so jih ruske banke namenile podjetjem, registriranim na Cipru, zato ne preseneča optimistična napoved predsednika ciprske centralne banke Panikosa Dimitriadisa, da jih Rusija ne bo pustila na cedilu. V intervjuju za ruske Vedomosti je zanikal navedbe, da je večina ruskega denarja na Cipru nelegalnega in da gre za gnezdo nezakonitih operacij Rusov v tujini. Poudaril je, da na Cipru deluje tudi 80 podjetij za pomorski transport, od katerih jih je kar 36 nemških, ter da je na otoških bankah tudi ogromno britanskega denarja, a v zvezi s tem nihče ne dviguje prahu.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber