Doneck – »Petnajsterica« je ime mednarodne brigade prostovoljcev, ki se v Donbasu bori proti ukrajinski vojski. Ustanovilo jo je 15 prostovoljcev iz Rusije, zdaj pa so v njej tudi borci iz postsovjetskega prostora ter celo Nemci in Slovak.
Dvaindvajsetega novembra 2004 se je na Majdanu nezaležnosti (Trgu neodvisnosti) v Kijevu razlegel poziv: »Prišel je čas, da zaščitite svoje življenje in Ukrajino. Vaša zmaga je odvisna od količine ljudi, ki so v tem trenutku pripravljeni reči ne trenutnemu režimu in ukradenim volitvam.« Več kot milijon ljudi je kljub hudemu mrazu na ulicah vztrajalo več tednov. Restavracije so brezplačno delile hrano, poslovneži in običajni ljudje so darovali topla oblačila, odeje, šotore in denar, zvečer pa so razgreto množico greli udarni ritmi ukrajinskih glasbenikov.
Po podatkih urada ZN za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA) je bilo v spopadih na vzhodu Ukrajine ubitih že 6500 ljudi, 2 milijona jih je postalo beguncev, 1,3 milijona pa je notranje razseljenih. Poletni meseci so prinesli še več kršitev premirja, za kar sprti strani obtožujeta druga drugo. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) – tudi sami so postali tarča napada, zato so omejili svoje aktivnosti – pripisuje kršitve premirja ukrajinski vojski in separatistom.
Reuters je pred dnevi objavil informacijo o kopičenju ruskih enot in orožja v začasni vojaški bazi na strelišču Kuzminski v Rostovski regiji, ki je od meje z Ukrajino oddaljeno 50 kilometrov. Gre za oporišče, ki naj bi ga Rusija uporabljala kot odskočno desko za vzhodno Ukrajino, kjer se po trditvah Kijeva in njegovih zahodnih zaveznikov borijo tudi redne enote ruske vojske. Koliko je pravzaprav Rusije na vzhodu Ukrajine?
Svetovni voditelji so se na sklenitev mirovnega sporazuma o rešitvi krize v Ukrajini odzvali s previdnim optimizmom. Pozdravili so doseženo na papirju in opozorili, da je treba počakati na konkretne rezultate. Prezgodaj je še, da bi pozabili, kako klavrno je propadel prvi mirovni sporazum iz Minska.
Ruska politična in gospodarska elita svari Zahod, naj ustavi konje. Če bodo nadaljevali svoje kaznovalne ukrepe, bodo le še zaostrili že tako napeto situacijo. »V hladni vojni smo že. Na žalost ne morem zagotoviti, da ne bo na koncu še njene bolj vroče različice,« je zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov opozoril na čedalje večjo verjetnost, da bo Rusija na pritiske odgovorila tam, kjer najbolj boli. Je mogoča celo ustavitev dobave plina evropskim porabnikom?
Moskva – Ruska oblast vztraja pri odločitvi o zaprtju urada ameriške agencije za mednarodni razvoj (USAID), ki se mora iz Rusije umakniti do 1. oktobra. USAID je največji donator ruskih nevladnih organizacij, za njihovo delovanje so lani namenili 41,6 milijona evrov.
Moskva – Na začetku julija so Krasnodarski okraj na jugu Rusije prizadele silovite poplave, ki so mesto Krimsk dobesedno zbrisale z obličja zemlje. V nesrečno mesto je nemudoma odpotovalo več tisoč prostovoljcev, ki so pomagali pri reševalni operaciji. O razmerah v Krimsku smo se pogovarjali s prostovoljko iz Dagestana Luizo Dibirovo.
Moskva – V bližini Moskve je šest vesoljskih navdušencev začelo zadnje priprave na skorajšnji eksperiment, s katerim bodo preizkusili psihološke učinke misije na Mars za človeško posadko. Gre za prvo celovito časovno simulacijo misije na rdeči planet, saj bo šest vesoljskih navdušencev iz Rusije, Evrope in Kitajske, v vesoljski kapsuli preživelo kar 520 dni, kolikor bi zahteval tovrsten podvig. Pot bi trajala 250 pot, 30 dni bi raziskovalci preživeli na oddaljenem planetu, 240 dni pa bi porabili za vrnitev. Gre za projekt Ruskega inštituta za biomedicinske probleme in Evropske vesoljske agencije (ESA). »Misija ne bo doživela slave kot pravi vesoljski podvigi, bo pa prav tako zahtevna,« so pri omenjeni agenciji povedali za AFP.
