Polona Frelih

Marija Cvetkova, poročevalka tiskovne agencije Reuters, je na lastne oči videla, kako so na železniško postajo Matvjejev Kurgan na jugu Rusije več dni prihajali tovorni vlaki, naloženi s tanki, raketami uragan, oklepniki, samohodnimi havbicami howitzer ter vojaškimi tovornjaki, med katerimi številni nimajo ne registrskih ne kakršnihkoli drugih oznak. Reuters v ekskluzivnem poročilu navaja, da je na tem območju iz dneva v dan več tudi ruskih vojakov, ki na uniformah prav tako ne nosijo oznak.

Vztrajali so, da so namenjeni na vojaške vaje, ne pa na vzhod Ukrajine, kjer je precej vojakov brez oznak, o katerih domnevajo, da so pripadniki redne ruske vojske. Na podlagi videnega je Reuters na Putinovega tiskovnega predstavnika Dmitrija Peskova naslovil vprašanje, ali se vendarle pripravlja ruska invazija, pred katero zlasti ukrajinski mediji svarijo že od začetka konflikta. »Že samo vprašanje – ali pripravljamo invazijo – se mi zdi neprimerno,« je bil redkobeseden Peskov.

Invazija je dejansko neustrezen izraz, je pa čedalje več dokazov, da so v Ukrajini prisotni ruski specialci in vojaki. Prejšnji teden je ukrajinska vojska zajela dva specialca iz ruske vojaške obveščevalne službe GRU, pred dvema tednoma pa je ruska opozicija izdala poročilo pokojnega politika Borisa Nemcova, da je v Ukrajini padlo že 220 ruskih vojakov. Rusija še naprej vztraja, da so to prostovoljci oziroma vojaki na dopustu, je pa nadvse pomenljivo, da je ruski predsednik Vladimir Putin prav zdaj sprejel amandma k zakonu o državnih skrivnostih.

Del, ki govori o »razkrivanju vojaških smrti med vojno«, so dopolnili tako, da po novem med državne skrivnosti sodijo tudi »vojaške smrti med posebnimi operacijami v mirnem času«. Pri mednarodni človekoljubni organizaciji Amnesty­ International so omenjeno odločitev označili za še en napad na svobodo govora v Rusiji. »Ta ukaz ni samo grob napad na svobodo izražanja, ampak govori o tem, da predsednik Putin skriva smrti ruskih vojakov v Ukrajini,« je bil oster direktor AI za Evropo in srednjo Azijo John Dalhuisen.

Projekt Novorusija je zamrznjen

Ruski opozicijski politolog Andrej Piantkovski je povezal nenadno zaustavitev projekta Novorusija z dejstvom, da ruske oblasti ne morejo več skrivati smrti med ruskimi vojaki ter še bolj zaostrovati razmer v Ukrajini, ker bi to Rusiji prineslo samo še več sankcij. Če je Putin še pred mesecem dni vztrajal, »da bodo prebivalci Donecka in Luganska sami odločali, kako bodo živeli in s kom,« je ruski zunanji minister Sergej Lavrov zdaj obrnil ploščo. Poudaril je, »da Rusija na vseh nivojih poudarja željo, da bi Doneška in Luganska narodna republika postali del ­Ukrajine«.

Svojim sanjam so se odrekli tudi voditelji nepriznanih entitet, med drugim zunanji minister Doneške narodne republike Aleksander Kof­man, ki je v začetku aprila za Delo napovedal širitev Novorusije v Harkov, Zaporožje in Odeso. Pred dnevi je izjavil, da tem mestom nimajo pravice vsiljevati svoje volje ter da je projekt Novorusija do nadaljnjega zamrznjen. Predsednik parlamenta Novorusije Oleg Carjov je izjavil, da je Novorusija v nasprotju z mirovnim sporazumom iz Minska, ki so ga februarja podpisali predsedniki Rusije, Ukrajine in Francije ter nemška kanclerka Angela Merkel.

Zadnji samostojni separatist?

V tem kontekstu številni analitiki obravnavajo nedavno smrt uporniškega voditelja Alekseja Mozgovoja, ki je bil minuli konec tedna ubit v atentatu. Za nekatere najbolj radikalen, za druge najbolj pošten poveljnik separatistov je bil namreč odločen nasprotnik mirovnega sporazuma iz Minska, češ da je to samo zatišje pred novo nevihto, ki bo ukrajinski vojski omogočila, da se bo pripravila na nov naskok. Mozgovoj je vojake na obeh straneh večkrat pozval, naj odložijo­ orožje, saj vojna koristi samo oligarhom, bil je tudi oster kritik vodstva Doneške in Luganske narodne republike, zato številni za njegovo smrt krivijo prav njih.

S smrtjo Mozgovoja sta Doneška in Luganska narodna republika postali popolni ruski marioneti, niti pa vleče Vladislav Surkov, ki je kot posebni Putinov odposlanec februarja sodeloval na mirovnih pogajanjih v Minsku. Sodi med najbolj skrivnostne in vplivne ruske politične osebnosti, zaradi spretnega mešanja političnih štren pa so se ga prijeli številni vzdevki – Sivi kardinal, ruski Machiavelli, kardinal Richelieu, Putinov Rasputin in Faust.

Andrej Kolesnikov iz moskovskega centra Carnegie je poudaril, da je bil projekt Novorusija zamrznjen po srečanju med Putinom in ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem, zato ne izključuje, da so Združene države Amerike in Rusija za hrbtom Ukrajine sklenile naslednji dogovor: molk glede ruske priključitve Krima v zameno za rusko pomoč pri ponovni integraciji uporniških republik v Ukrajino. Če to drži, gre za še en dokaz, da je Ukrajina samo kolateralna žrtev geostrateškega spopada med Združenimi državami Amerike in Rusijo.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber