Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon, ki omogoča zaprtje tujih in mednarodnih nevladnih organizacij, o katerih bodo presodili, da pomenijo grožnjo za rusko nacionalno varnost, vodstvu in uslužbencem teh organizacij pa grozita denarna in celo zaporna kazen. Odločitev so ostro kritizirali evropski in ameriški predstavniki ter ruski opozicijski voditelji, v ruski javnosti pa ni dvignila veliko prahu.
Polona Frelih
Gre za ekvivalent zakona o tujih agentih iz leta 2012, po katerem se morajo ruske nevladne organizacije, ki prejemajo financiranje iz tujine, vpisati v poseben register in ne smejo sponzorirati ruskih političnih strank. Zakon, ki je prav tako naletel na ostre kritike Zahoda, je po trditvah avtorjev uperjen proti ruski »peti koloni«, kot v Rusiji pravijo domačim aktivistom, ki naj bi delali za interese Zahoda. Iz enakih razlogov so se zdaj odločili pristriči peruti tujim ter mednarodnim organizacijam, kot sta Amnesty International in Human Rights Watch.
Poslanec nacionalistične LDPR in član duminega odbora za javne organizacije Vitalij Zoločevski je na generalno državno tožilstvo poslal zahtevo po preverjanju fundacije Carnegie ter organizacij Transparency International, Memorial, Human Rights Watch in Amnesty International (AI), ki se tolaži, da ima precej več možnosti »za preživetje« od Human Rights Watch, saj je, kar zadeva dogajanje v Ukrajini, bolj objektivna.
Amnesty International in Human Rights Watch
Nedavno je ukrajinski parlament sprejel odločitev o odpovedi vrste mednarodnih obveznosti glede človekovih pravic, kar jim bo na območju Luganska in Donecka olajšalo izvajanje »protiteroristične operacije«, kar je direktor ruske podružnice AI Sergej Nikitin ostro obsodil, direktorica ruske podružnice Human Rights Watch Tanja Lokšina pa ne.
Nikitin je odločitev o izvensodnem podaljšanju pripora iz 72 ur na kar 30 dni označil za jasno kršitev človekovih pravic, zato je prepričan, da bo takšna tudi končna odločitev evropskega sodišča za človekove pravice. Derogacija oziroma delna ukinitev zakona po njegovem ne pride v poštev, kar zadeva temeljne človekove pravice, kot je denimo prepoved mučenja. AI je v nedavnem poročilu dokumentirala mučenje zapornikov na vzhodu Ukrajine in pozvala obe strani, naj končata sporno prakso. »Ukrajina mora povečati prizadevanja za končanje mučenja s strani lastnih enot in poklicati na odgovornost krivce, ki jih bo za take spoznalo sodišče,« je poudaril Nikitin. Tanja Lokšina je, nasprotno, izjavila, da je to standardna praksa v izjemnih situacijah.
Na muhi ruskih oblasti so se znašli tudi številni posamezniki, o katerih v Rusiji pravijo, da neupravičeno blatijo njihovo državo. Konec tedna so tako zavrnili vstop v Rusijo poslancu nemškega parlamenta Karl-Georgu Wellmannu, ki v bundestagu vodi skupino prijateljev Ukrajine. »Videti je, da so Rusi v odgovor na sankcije Evropske unije sestavili svoj seznam,« je za nemški Fokus komentiral Wellmann. Ker je menda na črnem seznamu ruskega ministrstva za zunanje zadeve, v Rusijo pred tem niso pustili niti latvijske poslanke evropskega parlamenta Sandre Kalniete, po poročanju poljskih medijev pa v Rusijo niso pustili niti predsednika poljskega senata Bogdana Boruseviča.
Zakaj Stevan Dojčinović ne sme v Rusijo
Pred desetimi dnevi so zavrnili vstop v Rusijo tudi Stevanu Dojčinoviću, srbskemu preiskovalnemu novinarju in sodelavcu mednarodne novinarske organizacije Organized Crime and Corruption Reporting Project (OCCRP), ki je lani sodeloval tudi na slovenskem novinarskem festivalu Naprej/Forward. V prispevku za srbski Newsweek je Dojčinović pojasnil, da je imel v ruskem Voronežu napovedano predavanje za študente novinarstva ter da ne ve, zakaj so mu zavrnili vstop v Rusijo.
Morebiten odgovor, zakaj bi lahko bil nezaželen, ponuja spletna stran Russia Insider, na kateri razbijajo »enostransko propagando« proti Rusiji. Pod drobnogled so vzeli dejstvo, da je OCCRP lani za osebo, »ki je storila največ za promocijo organiziranega kriminala«, izbral prav ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki da je »spremenil Rusijo v ogromno pralnico denarja, ko je omogočil organizirani kriminal na Krimu ter v Donbasu«.
Pri Russia Insider so opozorili na dvojne standarde, saj se za omenjeno »čast« lahko potegujejo izključno voditelji iz vzhodne Evrope, Kavkaza, srednje Azije in ZDA, in dodali, da je Putin, nasprotno, pristrigel peruti številnim oligarhom (Hodorkovski, Berezovski), da priključitev Rusiji na Krimu podpira kar 80 odstotkov državljanov in da so glavni kriminalci v Donbasu predstavniki ultradesničarskega Pravega sektorja.