Polona Frelih

Razmeram v Ukrajini je namenil skorajda tretjino časa. »Ukrajinski in ruski narod sta en narod. To je moje mnenje. Politična situacija se spreminja, narod pa ostaja,« je odgovoril na vprašanje, zakaj Rusija sosedi še naprej pomaga s krediti, poceni plinom in premogom, ko pa ji ta vedno vrača samo udarce. »Ali nismo zamudili trenutka, ko se je Ukrajina začela trgati od nas? Naši zahodni partnerji so v to vložili ogromno denarja,« je posegel v debato sovoditelj. »Privoščili ste si freudovski jezikovni zdrs. Gre za samostojno državo, ki mora samostojno sprejemati odločitve. Ne želimo si obnoviti imperija. Ves svet gre po poti integracij. Evropa, Azija, Latinska Amerika … Samo nas obtožujejo, da si želimo ­obnoviti imperij.«

O »evropskih vrednotah«

Za politično nekorektne ocene so poskrbeli izpraševalci, kot denimo tisti, ki je Porošenka razglasil za kriminalca, s katerim se je bilo v Minsku verjetno težko pogovarjati. »Sploh ne,« je zatrdil Putin in nadaljeval, da je ukrajinskega predsednika na srečanju moledoval, naj ne začne nove vojne. »Čakamo, da izpolnijo sporazum iz Minska. Za zdaj vidimo, da nadaljujejo samo vojaški pritisk.« Zanikal je informacijo, da mu je Porošenko v Minsku ponudil Donbas, proti kateremu je Kijev uvedel popolno blokado. »Ne plačujejo jim pokojnin. Tam niso samo ljudje z orožjem, ampak tudi običajni prebivalci, ki so zaslužili svoje pokojnine. Zakaj jim ne plačujete? Dolžni ste po zakonu. Sami porivajo Donbas od sebe.«

Kot v vsaki dobri predstavi tudi v tej ni šlo brez otrok. Najmlajši nastopajoči je štel komaj 4 leta, na jug Rusije pa se je z družino zatekel iz nemirnega Luganska na vzhodu Ukrajine. »Ali bo vojna?« je bila zaskrbljena prebivalka iz Rostovske oblasti, kjer je pogosto slišati zvoke bojev na vzhodu Ukrajine. »Bodite povsem mirni,« jo je pomiril.

»V Kijevu je bil pred nekaj minutami ubit novinar Oles Buzina, ki je pogosto nastopal tudi v našem studiu,« je postregel z aktualno novico sovoditelj. Pred tem je bil v Kijevu ubit ukrajinski politik Oleg Kalašnikov, ki je bil tesni sodelavec odstavljenega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. »To ni prvi politični umor v Ukrajini. Morilci Borisa Nemcova so že za zapahi. V državi, ki pravi, da je na poti v demokracijo, nikar ne pričakujte česa podobnega,« je bil kritičen na račun »evropskih ­vrednot«.

Umor ruskega opozicijskega politika Nemcova je označil za »sramotno in tragično dejanje«, nekdanji predsedniški kandidatki Irini Hakamada, ki je nekoč tesno sodelovala z Nemcovom, pa je na vprašanje o ruski vojski na vzhodu Ukrajine suho odvrnil: »Ruske vojske v Ukrajini ni. Načelnik generalštaba ukrajinske vojske je sam rekel: ‘Ne vojskujemo se z rusko vojsko.’ Kaj naj še dodamo?« Na njeno vprašanje, ali bosta opozicijska politika Aleksej Navalni in Mihail Hodorkovski – prostore njegove fundacije v središču Moskve je policija preiskala med pogovorom – kdaj prišla v parlament, je dejal, da bi bilo zanj pozitivno, če bi omenjena dvojica sedela v parlamentu, »vendar o tem odločajo prebivalci Rusije«.

Glede odnosov z Zahodom je poudaril, da jih ni pokvarila Rusija. »Treba je spoštovati Rusijo in njene interese. Super države si želijo ohraniti svoj ekskluzivni položaj. Združene države Amerike potrebujejo vazale, v kar ne bomo privolili. Ne glede na to ne šobimo ust, se ne jezimo in se nočemo izolirati. Želimo si sodelovati in to bomo počeli še naprej. S poslovneži in državami, ki bodo to hotele. Nima smisla pritiskati na Rusijo. Z nami bi morali sklepati kompromise, ne pa da nam vsiljujejo svoje klišeje,« je poudaril, da imajo zahodne sankcije zaradi inflacije seveda tudi negativne učinke, na splošno pa Rusiji koristijo, saj se bo vendarle začela diverzificirati in razvijati svoje kmetijstvo.

Ruski BDP je kljub »sankcijam, ki so politična odločitev, s katero hočejo naši partnerji upočasniti ruski razvoj«, narasel za 0,60 odstotka, »kar ni veliko, a je kljub temu rast«, rublju in ruskim borznim indeksom pa gre v zadnjih tednih po njegovih navedbah sploh odlično, »kar ni samo posledica rasti cen nafte, ampak zaupanja investitorjev, ker smo relativno dobro preživeli težko obdobje«.

Ne vojni, ja krepitvi obrambe

Ko so ga vprašali, kdo so ruski sovražniki, je poudaril, »da v mednarodnih odnosih nimamo nikogar za sovražnika in nikomur ne svetujemo, da bi nas imel za sovražnika«. To so po njegovem predvsem terorizem, ksenofobija in organizirani kriminal. Na vprašanje, kdo so ruski zavezniki, je dejal: »Aleksander III. je rekel, da ima Rusija samo dva zaveznika: vojsko in floto. Vsi se bojijo naše velike države. Naš boj podpirajo Brics, Šanghajska organizacija za sodelovanje, Organizacija kolektivne varnosti. Ne nameravamo se z nikomer vojskovati, bomo pa krepili svojo obrambo, da ne bo imel nihče želje vojskovati se z Rusijo.«

Kar zadeva državnike, ki bodo oziroma ne bodo prišli v Moskvo na praznovanje 70. obletnice zmage v drugi svetovni vojni, je poudaril, »da je to svobodna izbira politikov in držav. Nekateri sami nočejo priti, drugim tega ne dovolijo v Washingtonu, čeprav bi si želeli priti. Njihovo odločitev bomo vedno spoštovali. Naj pride, kdor hoče. Praznujemo svoj praznik. Zmagovalcem se bomo poklonili, da v prihodnosti ne bo česa ­podobnega.«

Poudaril je, da nacizma in stalinizma ni mogoče izenačevati, »saj so nacisti javno objavili, da je njihov cilj uničenje Judov, Romov in Slovanov, pri vsej zločinskosti stalinističnega režima in represij pa takega cilja ni bilo«. Dodal je, da to za Ruse verjetno ni prijetno dejstvo, a ga bo ne glede na to navedel: »Po drugi svetovni vojni smo Vzhodni Evropi poskušali vsiliti naš model. Tako se zdaj obnašajo Američani. Tudi oni bodo poraženi.«

𝕏   Facebook   Telegram   Viber