Moskva – V Kirgiziji, kjer je bilo v nedavnem medetničnem nasilju po zadnjih podatkih ubitih 283 ljudi, oblasti pa priznavajo, da utegne biti dejanska številka kar desetkrat večja, so pripravili referendum o spremembah ustave, s katerimi želijo zmanjšati predsedniške pristojnosti in iz države z despotsko tradicijo ustvariti prvo parlamentarno demokracijo v Srednji Aziji. Hkrati z referendumom je 2,7 milijona volilnih upravičencev odločalo, ali naj začasna premierka Roza Otunbajeva do 31. decembra 2011 prevzame dolžnosti začasne predsednice. Volitve so podprli Združeni narodi, Evropska unija, Rusija in Združene države Amerike in pomenijo krepitev začasne vlade, ki se je na oblast povzpela po nasilnih aprilskih protestih, s katerimi so strmoglavili nekdanjega predsednika Kurmanbeka Bakijeva.
Od naše dopisnice
Prva skrb začasnih oblasti je bila na 2281 voliščih po vsej državi zagotoviti ustrezno varnost. Še posebej v Ošu in Džalalabadu na jugu države, kjer so pred štirinajstimi dnevi v napadih tamkajšnjih Kirgizov zagoreli domovi Uzbekov, ki predstavljajo kar 15 odstotkov prebivalcev. Za varnost je skrbelo 7500 policistov in še enkrat toliko prostovoljcev. »Noč pred referendumom je bila mirna po vsej državi, tako pa je bilo tudi na dan referenduma,« je za najtežje pričakovano informacijo poskrbel Almazbek Atambajev, prvi namestnik premierja.
Volitve je spremljalo kar 189 opazovalcev iz 18 mednarodnih organizacij, med drugim iz Skupnosti neodvisnih držav, Šangajske organizacije za sodelovanje ter Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, kjer svojih 25 opazovalcev v skrbi za njihovo varnost sicer niso poslali v Oš in Džalalabad. V Kirgiziji je bil tudi Slovenec Janez Lenarčič, direktor Ovsejevega urada za demokratične institucije in človekove pravice. »Ne moremo pričakovati, da bo vse popolno, in seveda je prihajalo do nedoslednosti in pomanjkljivosti. Večja ko bo volilna udeležba, večja bo legitimnost volitev,« je povedal za AP.
V skladu z zakonodajo bo referendum veljaven ne glede na volilno udeležbo, če bo zanj glasovala polovica plus en volivec. Dva uri pred zaprtjem volišč se je po podatkih osrednje volilne komisije na volišča podalo 55 odstotkov volilnih upravičencev; 66 odstotkov v glavnem mestu Biškeku, nekaj več kot 45 odstotkov pa v Ošu in Džalalabadu. V Ošu je glasovala tudi začasna premierka Roza Otunbajeva. »S tem referendumom bodo prebivalci Kirgizije dokazali, da je država združena, da stoji na svojih nogah in gre naprej. Treba je zaceliti rane, ki smo jih dobili v zadnjem času,« je povedala na volišču. Po poročanju AP-ja je bilo na volišču v središču Oša mogoče srečati tako tamkajšnje Kirgize kot Uzbeke. »Treba je podpreti ta referendum, saj odločitev ne bi smel sprejemati samo predsednik,« je povedal 55-letni Uzbek Nazir Mamatalijev. Precej manj navdušen je bil 70-letni Kirgiz Turdjkan Tadzhibajev: »Od tega referenduma ne pričakujem nič. V Kirgiziji je tako, da tisti, ki napišejo zakon, že čez pol leta poskrbijo, da se ga ne upošteva.«
Dokument, na podlagi katerega se bo najmanjša država Srednje Azije s 5,5 milijoni prebivalcev podala na trnovo pot demokracije, je izjemno podoben tistemu, ki ga je ob prihodu na oblast spisal strmoglavljeni predsednik Bakijev, poleg tega pa ne zagotavlja večje prisotnosti etničnih Uzbekov v tamkajšnjem političnem življenju. Uzbeki, ki so bili tarča zadnjih nemirov, so naleteli tudi na vrsto težav pri glasovanju. Številni med njimi se zaradi strahu pred novim nasiljem niso upali vrniti na svoje domove, kjer so tistim, ki so v ognjenih zubljih izgubili vse, izdajali začasne dokumente, brez katerih niso mogli glasovati. V vasi Surataš, na meji z Uzbekistanom, je tako glasovalo le sto od skupaj štiri tisoč Uzbekov. Po podatkih Unicefa je v sosednji Uzbekistan pobegnilo sto tisoč Uzbekov, po podatkih Združenih narodov pa je zaradi nasilja svoje domove zapustilo kar 400 tisoč ljudi. Na domove se jih je vrnilo le 70 tisoč. Predvsem zaradi tega je referendum v vsakem primeru precej vprašljiv.