Polona Frelih - tvoja kandidatka za Evropske volitve 2024

🔥 9. junija glasujemo proti pokvarjenim elitam!

🇸🇮 Najprej Slovenija!

𝕏 @PolonaFrelih

Logo

Intervju s PolonoResnica o migrantihO vojni

Konec pat položaja

Moskva – Odstavljeni kirgiški predsednik Kurmanbek Bakijev je včeraj pozno popoldne zbežal v Kazahstan, kjer je vendarle podpisal odstopno izjavo, zavezal pa se je tudi, da se ne bo nikoli več vrnil v domovino. »Gre za pomemben korak, ki bo pripomogel k stabilizaciji razmer in bo preprečil državljansko vojno,« so njegovo odločitev pozdravili pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. Še popoldne je vse skupaj močno dišalo po vojni. Razjarjena množica kakih tisoč nasprotnikov Bakijeva je vdrla na njegov shod v drugem največjem kirgiškem mestu Oš. »Dol z Bakijevom!« so prekinili njegov nastop, v katerem je zatrjeval, da si je opozicija prilastila oblast s silo. Posredovati so morali njegovi telesni stražarji, ki so po poročanju Reutersa nekajkrat ustrelili v zrak, Bakijeva potisnili v avto in ga odpeljali.


 

Od naše dopisnice

»Shod je prekinila skupina banditov, ki je začela metati kamenje, in varovana oseba je bila ogrožena,« je za Reuters po telefonu sporočil svetovalec Bakijeva Ravšan Dzamgirčijev. Odzval se je tudi notranji minister začasne vlade Bolot Šernijazov: »Bakijev se vrača v Džalalabad in ni poškodovan.« Edil Baisalov, vodja urada začasne predsednice Roze Otunbajeve, je odstavljenega predsednika obtožil, da poskuša zanetiti državljansko vojno: »Prelite je bilo že dovolj krvi. Bakijev si želi bodisi umreti kot mučenik ali pa nadaljevati provokacije.« Zavrnili so tudi njegovo ponudbo, da bi odstopil v zameno za amnestijo zase in za svoje sorodnike. »Lahko mu zagotovimo samo osebno varnost, in še to samo, če bo zapustil državo« je bila odločna Otunbajeva.

Skupina kirgiških domoljubov jo je v odprtem opozorila, »da se njihovo ravnanje za zdaj prav nič ne razlikuje od ravnanja prejšnjega režima, zato državi grozi nov val nezadovoljstva.« Dodali so še, da razen ustavne reforme ni bilo narejeno še nič, trenutnim oblastnikom pa so zastavili tudi vrsto vprašanj: »Kaj storiti z odstavljenim predsednikom Bakijevom? Kako doseči nadzor nad kriminalci? Kako znova pritegniti investicije?«

Napetost je najhujša na jugu države

Začasne oblasti so razmišljale celo o tem, da bi na jug države poslale vojsko, saj so se bale spopadov med nasprotniki in privrženci odstavljenega predsednika, pa tudi etničnih spopadov med Kirgizi in Uzbeki. V Ferganski dolini tlijo že dolgo, saj je bila že v 80. letih prejšnjega stoletja prizorišče etničnih spopadov, ki so se razvneli na meji med Kirgizijo, Uzbekistanom in Tadžikistanom.

Najhujšega so se bale tudi ZDA, ki so morale zaradi nemirov ustaviti preskrbo vojakov v Afganistanu, za kar uporabljajo vojaško oporišče na letališču Manas v Biškeku. V sredo je tja pripotoval pomočnik zunanje ministrice Robert Blake, ki je začasni vladi ponudil pomoč. Že pred njim je to storila Rusija, ki ima v Kirgiziji kar dve vojaški oporišči in je začasni vladi obljubila pomoč v vrednosti 50 milijonov dolarjev. Ruski premier Vladimir Putin se je že prejšnji teden pogovarjal z začasno premierko Rozo Otunbajevo, na njegovo željo pa je imel v sredo telefonski pogovor tudi z odstavljenim predsednikom Bakijevom, so sporočili iz ruske vlade. Podrobnosti pogovora niso znane. V ruskem zunanjem ministrstvu so izrazili zaskrbljenost zaradi napadov na domove in poslovne prostore v Kirgiziji živečih Rusov.

Rusija in ZDA so s priznanjem začasne vlade pohitele predvsem zato, ker želijo zaščititi svoje interese v Kirgiziji, edini državi Srednje Azije, kjer sta tako ameriško kot rusko vojaško oporišče. »Ameriška vojaška baza je odprto vprašanje. Tako kakor Kitajska tudi Rusija nasprotuje navzočnosti velikega števila ameriških enot v regiji. Rusko stališče je, da imajo Američani pravico ostati, vendar se bodo morali o tem pogajati z Moskvo, ne z Biškekom. Rusija je zainteresirana za popolno lojalnost kirgiških oblasti,« ugotavlja Fjodor Lukjanov, urednik revije Rusija v globalnih zadevah.

Andrej Grozin, strokovnjak za Srednjo Azijo na moskovskem inštitutu Skupnosti neodvisnih držav, dodaja, da bo Washington in Moskvo povezala grožnja Kitajske, ki je v zadnjih letih v Kirgizijo vložila ogromno denarja: »V Kremlju bi seveda radi omejili ameriško navzočnost, vendar Američanov nočejo povsem spoditi od tam, saj bi od tega imela korist predvsem Kitajska, ki bi zapolnila praznino. Kako bo to pomagalo Rusiji? Največja tekma ni med Rusijo in ZDA, ampak s Kitajsko.«


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

16/4/2010 clanek-1667664.md

Priporočam

Svetla pot postaja negotova

»Vse diktature propadejo«

Voda na ruski mlin?

V Teheranu do poletja brez skrbi?

Nezaželeni v Goi, dobrodošli v Indiji!

Polono Frelih za Evropski Parlament!

Kandidat Stranke Resnica: Polona Frelih

Naš program: predvsem podpora našim državljanom in nikomur drugemu. Ne gremo v vojno, hranimo gotovino (brez digitalnega evra), živimo svobodno in zdravo brez obveznega cepljenja.

Glasuj za stranko Resnica (številka 10 na seznamu) in napiši Frelih. Na listi stranke sem na 2. mestu.

Polonca Frelih, stranka Resnica

Danes je tvoj glas naša moč! #zaSlovenijo