Moskva – V Kirgiziji je junija divjalo etnično nasilje, aprila je nasilni prevrat z oblasti odnesel dotedanjega predsednika Kurmanbeka Bakijeva, zdaj pa se je tam začela kampanja pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 10. oktobra in na katerih se bo za sedeže v parlamentu potegovalo kar 57 političnih strank. Poznavalci razmer napovedujejo burno volilno jesen, ki bo polna predvolilnih in povolilnih nemirov, zaradi česar je začasna predsednica Roza Otunbajeva varnostnim silam na eksplozivnem jugu države že odredila stanje povečane pripravljenosti.
Od naše dopisnice
Varnostne sile so se s prvim resnim izzivom »spopadle« v kirgiškem glavnem mestu Biškek. Domnevni privrženci nekdanjega predsednika Bakijeva so menda pod krinko spominske slovesnosti za žrtve krvavega prevrata 7. aprila, skušali spodbuditi še eno krvavo revolucijo. Aretirali so 20 ljudi in zasegli 10.000 letakov in brošur.
Medtem so udeleženci protestnega shoda v Ošu na jugu države obsodili odločitev, po kateri bo za varnost pred volitvami skrbelo tudi 52 mednarodnih policijskih svetovalcev, ki jih je tja napotila Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. »OVSE, odidi!« so vzklikali protestniki, ki so v rokah nosili transparente z napisi: »OVSE – roke stran od Kirgizije!« in »Nočemo kosovskega scenarija!«
Vztrajati nameravajo, dokler vlada ne bo preklicala odločitve o sodelovanju tujih policistov, proti kateri se je izrekel celo podpredsednik začasne vlade Azimbek Beknazarov: »Ko so se začeli nemiri, smo za pomoč zaprosili tako Organizacijo dogovora o kolektivni varnosti (CSTO) kot OVSE, vendar se niso odzvali. Ostali smo prepuščeni samim sebi. Zdaj, ko so naše varnostne službe uredile razmere, so se nenadoma odločili, da k nam pošljejo policijo. Verjamem, da je etnične konflikte mogoče reševati samo s pomočjo javne diplomacije in ne s pomočjo zunanjih sil.« Preklic odločitve bodo težko dosegli, saj je po trditvah virov blizi Otunbajevi sodelovanje tujih policistov eden od pogojev za večmilijonsko mednarodno pomoč.
Zaradi omenjenih protestov in poskusov destabilizirati razmere so začasne oblasti sprejele odlok, po katerem za uslužbence obrambnega ministrstva, generalnega državnega tožilstva, urada nacionalne varnosti, notranjega ministrstva in ministrstva za izredne razmere od 11. avgusta velja stanje povečane pripravljenosti. »Analiza prejetih informacij kaže na obstoj grožnje in možnost destabilizacije politično-socialnih razmer v državi, provokativnih napadov in krepitve ekstremističnih in kriminalnih skupin, ki se pripravljajo na ponovitev nemirov. Razmere so še dodatno zaostrene, ker imajo prebivalci juga države veliko orožja in streliva,« so zapisali v obrazložitvi. Do orožja so se dokopali tako med aprilskimi nemiri kot junijskimi etničnimi spopadi, ko so zasedli številne vojašnice in policijske postaje.
»Predvolilna bitka in povolilni protestni shodi bodo kaj lahko ogrozili trhel mir. Že zdaj je jasno, da obstaja velika verjetnost konfliktov med različnimi strankami, ki imajo vsaka svojo milico. Ni izključeno, da bodo volilni rezultat poskušali spodbijati z nasiljem,« je črnogled kirgiški politolog Mars Sariev.
Poziv k temeljiti preiskavi junijskega nasilja
Med junijskim poskusom etničnega čiščenja, kot so takratne dogodke označili pri Ovseju, je bilo po uradnih podatkih ubitih 370 Uzbekov, po neuradnih pa celo več kot 2000. Več tisoč pripadnikov uzbeške manjšine je bilo ranjenih, na tisoče pa se jih je zateklo v sosednji Uzbekistan. Ta še zdaj ni odprl meje s Kirgizijo, kar mora v primeru novih trenj obvezno storiti, so pri človekoljubni organizaciji Human Rights Watch pozvali avtoritarne uzbeške oblasti. V svojem 91 strani dolgem poročilu o vzrokih in posledicah junijskih dogodkov so s prstom pokazali tudi na kirgiške varnostne sile, ki jih obtožujejo zlorab Uzbekov, ki so se menda dogajale med preiskavo nasilja. »Uzbeke so zapirali brez razloga, preiskovali so njihove domove, grozili so jim in jih mučili,« je raziskovalka Anna Neistat poudarila na tiskovni konferenci v Moskvi.
V poročilu so zahtevali tudi preiskavo o sodelovanju kirgiških varnostnih sil pri pogromih nad Uzbeki. »Nacionalne in mednarodne preiskave morajo priti do dna temu, kaj so počele vladne sile in ali so oblasti storile vse, da bi zaščitile ljudi,« je pozval soavtor poročila Ole Solvang. Kot glavni vzrok za napetosti v Ferganski dolini poročilo izpostavlja nesorazmerje med nosilci politične in ekonomske moči – prva je pretežno v rokah Kirgizov, Uzbeki pa so večinski lastniki zemlje in imajo v rokah večino uspešnih podjetij.
Polona Frelih