Lejla je 35-letna mati samohranilka iz Uzbekistana, ki dan za dnem sedi v preddverju elitne stanovanjske hiše v središču Moskve in stanovalcem noč in dan odpira vrata. Kabina v preddverju, v kateri spi, kuha, povečini pa zdolgočaseno bolšči v televizor, je že štiri leta njen dom. Njen delovnik je dolg 24 ur in traja šest dni na teden. Edini prosti dan porabi za čiščenje stanovanj, kar ji prinaša dodaten zaslužek, hkrati pa je to edina priložnost, da se spodobno umije. Ta dan namesto v preddverju, kjer sedi njena zamenjava, prenoči v temačni in zatohli kleti stanovanjske zgradbe.
Večino mesečnega zaslužka pošilja materi v Uzbekistan, saj ta skrbi za njena hčerko in sina, s katerima se je zadnjič videla pred dvema letoma. Od takrat ni več zmogla stroška za letalsko vozovnico. Čeprav je daleč od domačih in pravzaprav brezdomka, je vedno nasmejana, prijazna in dobre volje. Včasih jo je mogoče videti tudi objokano, za kar je vedno kriv zakonski par iz prvega nadstropja. Kadarkoli pregloboko pogledata v kozarec, postane Lejla njuna prva tarča. »P…., vrni se, od koder si prišla. K…., samo za eno minuto odidi z delovnega mesta, pa boš odpuščena. Črnuhi, vsi ste navalili k nam!« jo obkladata z vulgarnimi izrazi.
Po podatkih zvezne migracijske službe se je v Moskvo samo lani preselilo 1,84 milijona ljudi iz postsovjetskega prostora, večinoma iz obubožanih srednjeazijskih držav, kot so Uzbekistan, Tadžikistan in Kirgizija, in v nekaterih predelih mesta so že zrasle nacionalne četrti v slogu Harlema. V uradnem registru je vpisanih komaj 250 tisoč delavcev migrantov, dejanska številka pa po trditvah moskovskega župana Sergeja Sobjanina dosega »več milijonov«. Večina jih živi v podobnih ali še hujših razmerah kot Lejla. V zadnjih mesecih so oblasti razkrile kar nekaj ilegalnih prebivališč, kar pa je samo vrh ledene gore.
Ljudje iz podzemlja
Namig o tem, da so se v zapuščenem poslopju Konservatorija v središču mesta naselili tujci, je zvezna migracijska služba prejela od Tihega centra, organizacije, ki se bori proti ilegalnim migracijam. »Živijo kot ribe v konzervi. Kdo ve, kakšne bolezni imajo? Veliko jih je brezposelnih. Kje dobijo denar za hrano? S krajo in drugimi zločini,« je bil aktivist Igor Mangušev ogorčen na svoje sosede.
Za prenočišče v zapuščeni stavbi, kjer je v vsaki sobi nagnetenih šest ležišč, vsak mesec plačajo najemnino tri tisoč rubljev oziroma nekaj več kot 72 evrov. »Moški, ki ga ne poznam po imenu, redno prihaja po denar,« je ena od stanovalk povedala za televizijsko postajo v angleškem jeziku Russia Today. Stavbe torej niso preprosto zasedli, ampak jo najemajo. »Denar pobira lokalni stanovanjski odbor. Takšne stvari se dogajajo po vsej Moskvi. Številni nezaposleni in celo ilegalni migranti so prisiljeni plačati, če želijo spati v starih, zapuščenih zgradbah. Če stroška ne morejo poravnati, jih vržejo ven,« je donosni posel opisala Elena Tkač iz Tihega centra. Dodala je, da stanovanjski odbor del zaslužka razdeli mestnemu svetu in lokalni policiji, saj brez njihovega soglasja tega ne bi mogli početi.
Pravo podzemno mesto so odkrili v zapuščenem sovjetskem zaklonišču na zahodu mesta, kjer 110 prišlekov ni samo živelo, ampak so tam tudi delali. Izdelovali so rezila in igle za šivalne stroje. Večino so deportirali in ne zgolj kaznovali s sto evri globe zaradi kršenja zakona o migracijah. Lani se je število deportiranih migrantov povzpelo na deset tisoč.
Podobno odkritje jih je čakalo pod Kijevsko železniško postajo, kjer so si podzemno domovanje ustvarili ilegalni delavci čistilnega podjetja, ki je skrbelo tudi za čistočo železniške postaje. Še pred tem so v moskovskem podzemlju naleteli na tovarno klobas, v kateri je delalo več kot 30 migrantov iz Tadžikistana in Moldavije. Župana Sobjanina je to spodbudilo k pozivu delodajalcem, naj dajo pri zaposlovanju prednost Moskovčanom, nato naj bodo na vrsti Rusi in šele nazadnje tujci.
Se v Moskvi lahko ponovi London?
Ob dogajanju v Londonu, kjer so bili v nemire vpleteni tudi številni pripadniki etničnih manjšin, so se ruski strokovnjaki vprašali, ali se v Moskvi v bližnji prihodnosti lahko zgodi upor prišlekov, ki povečini živijo v izjemno slabih življenjskih razmerah. Večina sociologov in kulturologov meni, da je strah neupravičen, in opozarja, da je precej bolj verjetno divjanje ultranacionalistov, ki pa bodo za prvo tarčo zbrali prav migrante.
»Za napade v Londonu je kriv multikulturalizem. Njegovo bistvo je takšno: živiš v naši državi, plačuješ davke in spoštuješ zakone, vse drugo nas ne zanima. Na fotografiji za potni list lahko nosiš burko, ljudi lahko ob petih zjutraj po zvočnikih iz minareta kličeš k molitvi in mesarja lahko mirne duše prosiš, da preneha prodajati svinjino, ker to žali tvoja verska čustva. V Rusiji nimamo multikulturalizma, ampak po zaslugi Sovjetske zveze talilni lonec kot v ZDA, zato se londonski scenarij pri nas ne more ponoviti. Poleg tega Rusija prišlekom iz nekdanje Sovjetske zveze ne izda kar tako državljanstva, zato jim je jasno, da jim ob najmanjši napaki grozi deportacija,« je možnost upora migrantov zavrnil komentator časopisa Pravda Dmitrij Lukin.
Nasprotnega mnenja je odgovorni urednik moške revije GQ Nikolaj Uskov, ki v svojem blogu apokaliptično napoveduje, da »bodo Tadžiki in Uzbeki pripravili veselico, ki bo strašnejša od vsake evropske, saj je v Rusiji zaradi elite brez možganov, nacionalistične arogance marginaliziranega prebivalstva in grabežljivosti sporumpirane elite vse strašnejše kot v Evropi«. Nemiri bodo po njegovem izbruhnili, ko se bodo migranti začeli zavedati, »na kakšnem smetišču jih zadržujejo nemoralne ruske oblasti«. V nasprotju z Lukinom vidi vzrok ravno v pomanjkanju tradicije multikulturalizma: »V Sovjetski zvezi je veljala logika talilnega lonca. Čeprav je Sovjetska zveza razpadla že pred 20 leti, še vedno mislimo, da so vsi prišleki sovjetski ljudje, v resnici pa k nam prihajajo s svojimi tradicijami.«
Strokovnjaki kot enega od glavnih problemov navajajo dejstvo, da se drugače kot v sovjetskih časih v Moskvo ne selijo več najbolj izobraženi ljudje drugih nacionalnosti, ampak tisti, ki jih je v to prisilila socialna stiska in se niso pripravljeni prilagoditi. Naslednji problem je zanje izginjanje moskovske kulture, pa tudi to, da prišleki najprej usvojijo slabe zglede, kot so razvrat, preklinjanje in pijančevanje, skratka »kulturo nižjih slojev«. Zaradi vsega naštetega pozivajo k spremembi imigracijske politike, tako da bi brezvizumski režim ohranili samo še za prebivalce Ukrajine, Belorusije in Moldavije, »za državljane iz Srednje Azije, od koder prihajajo narkotiki, ideje skrajnega islama in kjer financirajo teroriste, pa bi uvedli vizume«, je predlagal doktor sociologije Igor Kuznecov. Na zvezni migracijski službi so se že odločili, da bodo v prihodnosti dovoljenje za bivanje izdajali samo prišlekom, ki bodo opravili izpit iz ruskega jezika.