Od naše dopisnice

Gorski Karabah je za mednarodno skupnost zgolj eden od zamrznjenih konfliktov na postsovjetskem prostranstvu, čeprav se tamkajšnje oblasti in prebivalci na vse pretege trudijo ustvariti vtis normalnosti. Eden od načinov za to so tudi volitve. »Volitve dokazujejo, da želijo tamkajšnji prebivalci živeti svobodno in neodvisno,« je izjavil armenski zunanji minister Edvard Nalbandian in pozval mednarodno skupnost, naj vendarle začne sodelovati s tamkajšnjimi oblastmi. Na mednarodno skupnost se je obrnil tudi visoki predstavnik Azerbajdžana Ali Gasanov in posvaril, da pomenijo volitve resno grožnjo mirovnemu procesu: »Volitve so nezakonite, ker Armenija in Azerbajdžan še nista sklenila sporazuma o prihodnjem statusu Gorskega Karabaha in ker azerska skupnost na volitvah ni mogla sodelovati.«

Mednarodna skupnost je ubrala presenetljivo podobne tone. »Moskva podpira ozemeljsko celovitost Azerbajdžana kakor tudi vse druge norme mednarodnega prava. Status Gorskega Karabaha je treba rešiti brez uporabe sile, na podlagii pogajanj v okviru skupine Minsk,« je poudaril tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Andrej Nesterenko. Ruski inštitut za Skupnost neodvisnih držav je v Armeniji pripravil konferenco o novi geopolitični realnosti na Južnem Kavkazu po vojni v Južni Osetiji avgusta 2008, ki ji je sledilo rusko priznanje samostojnosti obeh gruzinskih separatističnih pokrajin. Na konferenci so se posvetili tudi o vprašanju Gorskega Karabaha ter obuditvi diplomatskih odnosov med Turčijo in Armenijo, kjer so bili lani že zelo blizu dogovoru, potem pa je vse padlo v vodo.

Evropska unija se je na volitve v Gorskem Karabahu odzvala ostreje kakor doslej. »Evropska unija ne priznava zakonskega in ustavnega okvira, v katerem so potekale volitve,« je bila kratka in jedrnata visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton. V evropskem parlamentu so že pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami sprejeli precej izčrpno resolucijo št. 2216, ki med drugim pravi: »Obe strani pozivamo, naj se vzdržita kršitev premirja, ki je bilo sklenjeno leta 1994. Obsojamo ideje o rešitvi vprašanja Karabaha na sovražen način in pozivamo k izogibanju provokativni politiki, sovražni retoriki in izkrivljanju zgodovine. Evropska unija zahteva umik armenske vojske iz okupiranega dela Azerbajdžana in zahteva, da se pregnanim prebivalcem dovoli vrnitev na domove.« Pri armenskem spletnem časopisu ArmeniaNow.com so ostre obsodbe EU povezali z vse večjim pritiskom Turčije, ki je tesna zaveznica Azerbajdžana. »V državah Evropske unije se srečujejo z eksplozijo turške in druge mislimanske populacije. Ta izjava je samo namig o tem, kaj lahko pričakujemo v prihodnosti,« je mogoče prebrati v spletnem komentarju.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber