Od naše dopisnice

Na Bližnjem vzhodu je bila uradna Moskva avtoriteta že v času Sovjetske zveze, po njenem razpadu pa se je njena vloga nekoliko zamajala. Kot ena od štirih članic Bližnjevzhodnega mirovnega kvarteta, v katerem poleg nje sodelujejo še ZDA, EU in Velika Britanija, je pred dvema letoma sprožila pobudo o organizaciji bližnjevzhodne mirovne konference, s katero bi ponovno zagnali mirovni proces. Če ji bo to uspelo, bo na Bližnjem vzhodu spet postala glavni igralec.

S svojo pobudo, da na pogajanja povabi tudi predstavnike Hamasa, ki zavrača dialog z Izraelom in ga v ZDA in EU obravnavajo kot teroristično organizacijo, za zdaj ni požela sadov. »Stike s Hamasom vzdržujemo že dlje časa in prepričan sem, da je treba v vsakem konfliktu k dialogu pritegniti vse strani. Naši stiki s Hamasom se bodo nadaljevali tudi letos. V času, ko vprašanje palestinske enotnosti postaja vse večji problem, je to vprašanje še posebej aktualno,« je ruski zunanji minister Sergej Lavrov zatrdil na zadnji tiskovni konferenci. Rusija bo k povečanju palestinske enotnosti poskušala prispevati s »krepitvijo dvostranskega sodelovanja, ki bo pripomoglo k ustvarjanju učinkovitih državnih institucij in preseganju akutnih humanitarnih, socialnih in gospodarskih problemov,« so v Kremlju sporočili pred vrhunskim srečanjem.

Glavni ruski cilj je vrnitev sprtih strani za pogajalsko mizo. Izraelsko-palestinska mirovna pogajanja so bila prekinjena po izraelski vojaški operaciji v Gazi konec 2008, položaj pa se je še bolj zaostril marca lani, ko je položaj premierja prevzel desničar Benjamin Natanjahu. Novembra lani je sicer privolil v 10-mesečno delno zamrznitev gradnje izraelskih naselbin na Zahodnem bregu, ne pa tudi v vzhodnem Jeruzalemu, kar za palestinske oblasti ni dovolj. Združene države Amerike na oblasti v Ramali pritiskajo, naj sprejmejo ponujeno in se vrnejo za pogajalsko mizo, ruska stran pa vztraja, da mora Izrael v celoti spoštovati določila mednarodnega mirovnega načrta. Ta od Izraela zahteva zamrznitev gradnje tako na Zahodnem bregu kot v vzhodnem Jeruzalemu ter odstranitev vseh nedovoljenih naselbin, ki so jih na palestinskih ozemljih zgradili od leta 2001. »Tako mi kot Palestinci smo prepričani, da je obnovitev pogajanj mogoča samo s skupnimi prizadevanji, ki bodo temeljila na trdnih mednarodnih pravnih okvirjih in bodo skladna z mirovnim načrtom, resolucijami Združenih narodov in Arabsko mirovno pobudo,« so v Kremlju predstavili rusko stališče.

Urediti konflikt v Gorskem Karabahu

Iz podobnih razlogov kot na Bližnjem vzhodu skuša Rusija najti rešitev tudi za konflikt v Gorskem Karabahu, armenski enklavi v Azerbajdžanu, kjer je v 90. letih minulega stoletja divjala vojna, v kateri je umrlo 30 tisoč ljudi, milijon pa jih je bilo pregnanih z domov. S tem bi močno okrepila svojo vlogo na Južnem Kavkazu, kjer je zahodni vpliv oslabljen zaradi vojne v Gruziji, globalne finančne krize in spremembe oblasti v Združenih državah Amerike. Lani je Moskva gostila kar šest srečanj med armenskim predsednikom Seržom Sarkasjanom in azerbajdžanskim predsednikom Alhamom Alijevom in ponedeljkovo srečanje je bilo že sedmo po vrsti. Izkupiček je pičel in predsednika sprtih držav sta za zdaj soglašala le o preambuli k mirovnem sporazumu. Zdaj bosta predložila predloge k t.i. Madridskim načelom, ki so bili sprejeti leta 2007 in predvidevajo vrnitev beguncev, ponoven referendum o statusu pokrajine in mednarodno mirovno misijo.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber