V 3,2-milijonski Armeniji, ki je največja ruska zaveznica na Kavkazu še iz carskih časov, so ves teden potekali najhujši protivladni protesti po predsedniških volitvah leta 2008, ki so zahtevali tudi smrtne žrtve. Policija je tudi tokrat poskušala razgnati protestnike s silo. Število protestnikov na ulicah se je le še povečalo, nemiri pa so se razširili tudi v druga armenska mesta.
Zunanji minister Armenije Edvard Nalbandjan je končal dvodnevni delovni obisk v Sloveniji. Z gostiteljem Karlom Erjavcem sta se zavzela za mirno rešitev krize v Ukrajini, ki je v nasprotju z Armenijo izbrala pridružitveni sporazum z Evropsko unijo in ne Evrazijske unije, ki je zaživela v začetku letošnjega leta.
Moskva – V 3,2-milijonski Armeniji so včeraj potekale predsedniške volitve, na katerih se zmaga obeta sedanjemu predsedniku Seržu Sarkisjanu, ki mu javnomnenjske raziskave napovedujejo več kot 60-odstotno podporo.
Moskva – ZDA so sirskemu režimu zagrozile z ukrepi Združenih narodov, ameriška državna sekretarka Hillary Clinton pa je med obiskom v Azerbajdžanu zavrnila predlog ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova o globalni konferenci o Siriji, na kateri bi sodeloval tudi Iran.
Moskva – V Kazanu, glavnem mestu ruske republike Tatarstan, je 25. junija potekalo že peto srečanje med armenskim in azerbajdžanskim predsednikom Seržom Sarkasjanom in Ilhamom Alijevom pod pokroviteljstvom ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, na katerem so iskali rešitev spora glede Gorskega Karabaha, separatistične enklave v Azerbajdžanu, v kateri živijo pretežno Armenci. Srečanje kljub optimističnim napovedim ni prineslo napredka glede rešitve najdaljšega zamrznjenega konflikta na postsovjetskem prostoru. Večinsko armensko prebivalstvo Gorskega Karabaha se je po razpadu Sovjetske zveze odcepilo od Azerbajdžana, kar je sprožilo vojno, v kateri je na obeh straneh izgubilo življenje 35.000 ljudi, več kot milijon pa jih je bilo pregnanih z domov. Rusija skupaj s Francijo in ZDA v okviru t. i. skupine Minsk vseskozi posreduje v prizadevanjih za razrešitev spora, za Medvedjeva pa je to ena od glavnih zunanjepolitičnih prioritet.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je že nekaj dni v črnomorskem letovišču Soči oziroma v svoji zimski rezidenci v bližnjem smučarskem središču Krasna Poljana, kjer bodo leta 2014 zimske olimpijske igre. V začetku tedna je tam gostil predsednika Armenije in Azerbajdžana, s katerima je reševal konflikt v Gorskem Karabahu, včeraj pa je sprejel še predsednika palestinske uprave Mahmuda Abasa, s katerim sta se posvetila ponovnemu zagonu bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Prav na dan njunega srečanja je postalo jasno, da ameriškemu odposlancu za Bližnji vzhod Georgeu Mitchellu med nedavnim obiskom v Palestini in Izraelu sprti strani ni uspelo prepričati, da ponovno sedeta za pogajalsko mizo.
Moskva – V Kišinjovu, glavnem mestu najrevnejše evropske države Moldavije, je prejšnji konec tedna potekalo zasedanje predsednikov vlad Skupnosti neodvisnih držav (SND), ki se že od ustanovitve pred 17 leti spopada s krizo identitete. Ta se je še poglobila po avgustovskem konfliktu v Južni Osetiji, ko je Gruzija protestno izstopila iz te regionalne organizacije. Ob robu vrha se je ruski premier Vladimir Putin srečal z moldavskim predsednikom Vladimirjem Voroninom in mu vnovič ponudil pomoč pri reševanju statusa moldavske separatistične pokrajine Pridnestrska republika. Pred tem je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev podobno pomoč ponudil že Armeniji in Azerbajdžanu, ki sta že skoraj dve desetletji sprti zaradi separatistične enklave Gorski Karabah.
Moskva – V armenskem glavnem mestu Erevanu so bile v soboto največje opozicijske demonstracije v sodobni armenski zgodovini. Njihova tragična bilanca je 8 mrtvih in 89 ranjenih. Med njimi je kar 57 policistov, ki jih je oblast poslala na ulice, da bi razgnali kakih 7 tisoč opozicijskih protestnikov. Zaradi demonstracij, na katerih je množica zahtevala razveljavitev nedavnih predsedniških volitev, je dosedanji armenski predsednik Robert Kočarjan v mestu že razglasil 20-dnevne izredne razmere.