Moskva – ZDA so sirskemu režimu zagrozile z ukrepi Združenih narodov, ameriška državna sekretarka Hillary Clinton pa je med obiskom v Azerbajdžanu zavrnila predlog ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova o globalni konferenci o Siriji, na kateri bi sodeloval tudi Iran.
»Težko si je predstavljati, da bi na konferenco o Siriji povabili državo, ki usmerja napade Asadovega režima na lastne ljudi,« je bila Clintonova sarkastična na račun najnovejšega ruskega predloga. Iz Bakuja je odpotovala naravnost v Istanbul, kjer s kolegi iz Britanije, Francije, Turčije in nekaterih arabskih držav razmišljajo o ukrepih proti sirskemu režimu.
Pred tem je ameriška državna sekretarka gasila tudi konflikt med Armenijo in Azerbajdžanom zaradi Gorskega Karabaha, kjer so prav v času njenega obiska izbruhnili najhujši spopadi po letu 2010, v njih pa je umrlo pet azerbajdžanskih in štirje armenski vojaki. Sprti strani je pozvala k ustavitvi spopadov, ki bolj ali manj intenzivno potekajo že od sklenitve premirja leta 1994. Gorski Karabah je pretežno z Armenci poseljena enklava, ki se je leta 1988 odcepila od Azerbajdžana, kar je sprožilo vojno, v kateri je izgubilo življenje okoli 35.000 ljudi, več kot milijon jih je bilo pregnanih z domov.
Clintonova je v Bakuju obiskala tudi energetsko konferenco, s čimer je hotela poudariti, da so ameriška energetska podjetja po razpadu Sovjetske zveze v azerbajdžansko energetsko infrastrukturo vložile kar 6,4 milijarde evrov. »Zelo cenimo osrednjo vlogo, ki jo Azerbajdžan igra pri diverzifikaciji dobave nafte in plina ter transportnih poti,« je izpostavila naftovode, po katerih nafta iz Kaspijskega bazena čez Gruzijo in Turčijo teče do Sredozemlja in so glavna alternativa transportu čez Rusijo.
Ruse moti podpora Saakašviliju
Pred tem je Clintonova obiskala tudi Gruzijo, kjer je potrdila podporo gruzinski ozemeljski celovitosti. »Rusijo pozivamo, naj izpolni svoje obveznosti iz sporazuma o premirju iz leta 2008, med katere sodi tudi umik njenih enot na položaje pred vojno,« je pozvala Moskvo k umiku iz separatističnih pokrajin Južna Osetija in Abhazija. »Visoki ameriški predstavniki spet na glas podpirajo gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija in njegove propagandne teze o ruski okupaciji Gruzije. Washington se ne zaveda svoje odgovornosti,« se je odzval predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Lukaševič.
V Tbilisiju se je ameriška sekretarka sestala tudi s predstavniki opozicije, ki so ob dnevu neodvisnosti 27. maja pripravili največje protivladne demonstracije po letu 2009. Na njih so pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami izrazili podporo najbogatejšemu Gruzincu in predsedniku opozicijske stranke Gruzinske sanje Bidzinu Ivanišviliju. V Batumiju na črnomorski obali se je Clintonova udeležila slovesne predaje dveh patruljnih čolnov in obljubila nadaljno vojaško pomoč Gruziji.