Polona Frelih

Demonstracije z geslom »Električni Erevan« so se začele s pozivi na družbenih omrežjih, kot je ­facebook, organizirala pa jih je skupina »Ne krajam«, ki se je uprla napovedi o 16-odstotnem povišanju cen za električno energijo, ki jo bodo gospodinjstvom začeli zaračunavati 1. avgusta. »To je socialna iniciativa, ki ni povezana s politiko. To je civilna družba, ki protestira zaradi revščine,« je zatrdil armenski analitik Stepen Safarjan.

Do njegove razlage so na postsovjetskem prostoru zelo skeptični. Zlasti zaradi tehnologije protestov, ki neprijetno spominja na trenutno povsem diskreditirano »arabsko pomlad« in ukrajinski Majdan. »V armenskem informacijskem prostoru obstajajo določene sile, ki bi rade vse skupaj spremenile v politični proces. Težko je reči, kdo stoji za tem, jasno pa je, da nekatere ukrajinske tiskovne agencije enačijo protestnike v Armeniji kar s privrženci Majdana, proteste pa imenujejo kar armenski Majdan,« je armenski politolog Hrant Melik-Šahnazarjan prepričan, da so v ozadju veliki igralci. Dejstvo je, da je na fotografijah iz Erevana mogoče opaziti tudi protestnike z ukrajinskimi zastavami.

Ruska vojaška baza

»Armenski mediji v dogodkih že iščejo ameriško roko, vendar protestniki vztrajajo pri socialnem značaju protesta in zavračajo povezave z Majdanom,« je zavrnil teorije zarote vplivni ruski bloger Ilija Varlamov. Po njegovem je edina vzporednica med Majdanom in dogodki v Armeniji to, da so se tudi armenske oblasti na proteste najprej odzvale s silo. V spopadih med protestniki in policijo je bilo po podatkih armenskega ministrstva za zdravje ranjenih 25 ljudi, med njimi 11 policistov. Pridržali so 240 protestnikov, ki so jih pozneje spustili na prostost. Mednarodne človekoljubne organizacije obtožujejo armenske oblasti, da je policija namenoma onemogočala delo novinarjev, jih pretepala in uničevala njihovo opremo.

Armenija je gospodarsko precej izolirana država, saj je njena meja s Turčijo zaprta zaradi turškega nepriznavanja armenskega genocida, z Azerbajdžanom pa zaradi nerešenega statusa mednarodno nepriznanega Gorskega Karabaha. V Armeniji je ruska vojaška baza, januarja pa je postala članica Evrazijske gospodarske unije, ki je ruski projekt, že pred tem pa je bila gospodarsko odvisna predvsem od sodelovanja z Rusijo. Ruske gospodarske težave zaradi padanja cen nafte in zahodnih sankcij Armenija občuti na svoji koži, kot da bi šlo zanjo, saj je njen izvoz v Rusijo močno upadel, prav tako zaslužki, ki so jih armenski »gastarbajterji« prejemali za delo v Rusiji, kar je držalo pokonci marsikatero armensko družino.

Povezava med socialnim vrenjem v Armeniji in Rusiji je še precej bolj neposredna. Armensko podjetje za distribucijo elektrike, ki je zaradi devalvacije nacionalne valute (dram) od vlade zahtevalo povišanje električnih tarif, je namreč v lasti ruskega holdinga v državni lasti Inter RAO.

Državna sramota

»Rusija skrbno spremlja vrenje v Armeniji. Upamo, da se bo situacija rešila skladno z zakonodajo,« se je odzval Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov, ameriško veleposlaništvo v Erevanu pa je izrazilo zaskrbljenost nad »poročili o pretirani uporabi sile s strani policije«, zato je pozvalo vlado, naj skrbno razišče dogodke. Armenski opozicijski Nacionalni kongres je zaradi nasilnega razgona demonstrantov protestno zapustil sejo parlamenta, voditelj opozicijske Stranke nasledstva Rafi Hovanisjan, ki je na predsedniških volitvah leta 2012 kandidiral proti aktualnemu predsedniku Seržu Sarksjanu, pa je nasilen razgon demonstrantov označil za »državno sramoto«. Sarksjan je povabil protestnike na srečanje, vendar so ga zavrnili. Za ulicah je bilo slišati zahteve po njegovi odstranitvi, kar pomeni, da to ni več samo socialni protest.

Po podatkih poročila Socialna slika Armenije in revščina, ki ga je pripravila Nacionalna statistična služba v sodelovanju s Svetovno banko, je leta 2013 v Armeniji kar 32 odstotkov prebivalcev živelo pod pragom revščine (967.000 ljudi), od tega jih je bilo 13,3 odstotka (402.000) zelo revnih, 2,7 odstotka (82.000) pa skrajno revnih. Srednja plača v Armeniji znaša 223 evrov.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber