Logo

»Koliko mater trenutno joče?«

V beloruski prestolnici Minsk­ so v torek propadla še ena ­pogajanja o prihodnjem statusu Donbasa, kot s skupnim imenom pravimo uporniškima­ Doneški in Luganski regiji. Poganja, na katerih sodelujejo­ predstavniki obeh separatističnih republik ter Kijeva in Moskve in potekajo pod pokroviteljstvom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), se bodo nadaljevala prihodnji teden.


 

Polona Frelih

Na njih bo še zadnjič sodelovala švicarska diplomatka Heidi ­Tagliavini, ki je v začetku junija odstopila s položaja predstavnice­ kontaktne skupine Ovseja za reševanje konflikta v Ukrajini. Ugledna diplomatka je pomagala presekati marsikateri gordijski vozel. Bila je mirovna posrednica med vojno v Čečeniji, v svojem poročilu o petdnevni rusko-gruzinski vojni v Južni Osetiji leta 2008 pa je zapisala, da jo je z napadom na južnoosetinsko prestolnico Chinvali sprožila Gruzija. Kljub kilometrini ni kos 14-mesečni vojni na vzhodu Ukrajine. Kot razlog za odstop navaja »čustveno izčrpanost«.

Vzel jo je Porošenko

Lahko si je predstavljati, kako čustveno izčrpani so šele prebivalci vzhodne Ukrajine. »Hčer Katjo je raztrgalo na dva dela. Mož je bil ubit. Eksplozija ju je tako pohabila, da mi niso dovolili, da bi ju še zadnjič videla v krsti. Koliko mater, kot sem jaz, trenutno joče? Moje Katje ni več … Ni je več. Ostali sta mi samo njeni dve fotografiji. Vzel jo je Petro Porošenko! Moledujem vas, prenehajte napade. Obračam se na ves svet …,« je na travmatološki kliniki apelirala na ukrajinsko vojsko popolnoma pretresena Ana Tuv, ki je 26. maja v ukrajinskem obstreljevanju Gorlovke izgubila hčer in moža ter svojo roko. Ostala sta ji petletni sin in dojenčica.

Prebivalci najbolj prizadetih območij, kot je denimo Oktjabrsk, ki je ujet v navzkrižnem ognju med ukrajinsko vojsko in proruskimi separatisti, so čedalje bolj jezni tudi na separatiste. Na protestnem shodu v Donecku, na katerem se je v ponedeljek zbralo kakih 200 ljudi, so od predstavnikov Ljudske republike Doneck zahtevali, naj umaknejo orožje s Kijevskega okrožja, zaradi česar jih obstreljujejo ukrajinski vojaki. Po podatkih mestne uprave je bilo v napadih težkega topništva uničenih kar 1500 domov, petnadstropna stavba na ulici s pomenljivim imenom Kremelj pa je bila zadeta kar 40-krat. Osnovna zahteva protestnikov je bila, naj jih preselijo na varno, jim ukinejo račune za elektriko in vodo, ki ju tako ali tako nimajo, ter okrepijo nadzor v času policijske ure, ko se dogajajo roparski pohodi. »Upokojenci v Donbasu so v zadnjih dveh mesecih prejeli pokojnino v višini 1200 grivn (okrog 50 evrov), invalidi in matere samohranilke pa pomoč v višini 870 grivn (približno 36 evrov). To seveda ni veliko, vendar so razmere precej boljše v primerjavi z zimo. Decembra in januarja so bile razmere katastrofalne. Brez pretiravanja smo lahko govorili o lakoti. Ko smo delili pomoč v javnih kuhinjah, so se vsi tamkajšnji delavci jokali. Niso se pretvarjali,« je humanitarna delavka Jevdokija Šeremetjeva v poročilu zapisala, da se je situacija vendarle nekoliko izboljšala.

Na Porošenka niso besni samo v Donbasu, pač pa tudi v Kijevu. Včeraj­ so pred poslopjem parlamenta potekale demonstracije proti vsem skorumpiranim ukrajinskim politikom, ki so zaradi politične moči imuni na sodni pregon. Udeleženci so nosili tudi obrazne maske s podobo Porošenka.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

18/6/2015 clanek-2576495.md

Priporočam

Politiki govorijo, civilisti umirajo

»Zakaj? Ker smo pridni delavci? Ker smo dobri kmetje?«

V svoj narod lahko streljaš samo enkrat

»Če bi imeli strelivo, bi se borili naprej«

Tišina v Minsku, eksplozije v Donbasu