Grški premier Aleksis Cipras je bil eden redkih častnih gostov gospodarskega foruma v Sankt Peterburgu, na katerem sta Rusija in Grčija podpisali memorandum o gradnji plinskega projekta Turški tok čez ozemlje Grčije. Cipras se je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom srečal že drugič v zadnjih teh mesecih, glavni cilj pa je »grška diverzifikacija mednarodnih odnosov«, kot se je izrazila grška delegacija.
Polona Frelih
Premier Cipras je v družbi kar štirih ministrov pripotoval v Rusijo v času napornih pogajanj o rešitvi grške kreditne krize. Glede njene rešitve ostaja optimist. »Evropska unija, katere članica smo, se mora vrniti k temeljnim principom: solidarnosti, demokraciji, socialni pravičnosti. To je nemogoče z vztrajanjem pri politiki zategovanja pasu, ki škodi socialni kohezivnosti in poglablja recesijo,« je v Sankt Peterburgu poudaril, da so problemi Grčije v resnici problemi Evrope. Njegov bratranec, ki zaseda funkcijo sekretarja za mednarodne gospodarske odnose, Jorgos Cipras, je zagotovil, »da bo Grčija ostala v Evropski uniji in območju evra, vendar bo v prihodnje diverzificirala gospodarske, politične in mednarodne odnose. Rusija je ključni člen te diverzifikacije«.
Aleksis Cipras se je z aprilskega obiska v Moskvi vrnil praznih rok, ni mu uspelo doseči niti, da bi izključili Grčijo iz ruskih protiukrepov na evropske sankcije, po katerih so v Rusiji prepovedali uvoz sadja, zelenjave in sirov iz držav Evropske unije, kar je močno prizadelo grške kmete. Že med aprilskim obiskom so špekulirali o ruskem posojilu za Grčijo, zdaj so omenjena ugibanja še glasnejša. »Če potrebujejo finančno pomoč, smo pripravljeni razmisliti o tem,« je prilil olja na ogenj namestnik premiera Arkadij Dvorkovič. Če že, verjetno to ne bo neposredno posojilo, ampak prej denar, namenjen realizaciji grškega kraka Turškega toka ali predujem za tranzit ruskega plina čez ozemlje Grčije, ki ji Rusija obljublja več milijonov dolarjev od tranzitnih tarif.
S plinovodom Turški tok je Rusija nadomestila propadli plinovod Južni tok. Gradnja Turškega oziroma Balkanskega toka, o čemer sta grška in ruska stran včeraj podpisali predpogodbo, naj bi se začela prihodnje leto, končan pa bo predvidoma leta 2019. Rusija ga bo pod Črnim morjem potegnila do Turčije, v kraju Ipsala na grško-turški meji pa nameravajo zgraditi skladišče plina s kapaciteto 47 milijard kubičnih metrov na leto. Prva pošiljka plina naj bi stekla tja že prihodnje leto.
Polna kapaciteta plinovoda s predvidenimi štirimi kraki bo po trditvah ruskega plinskega giganta Gazprom znašala 63 milijard kubičnih metrov plina na leto. Po besedah ruskega ministra za energetiko Aleksandra Novaka bo grški krak projekta stal približno 2 milijardi evrov, Grčija in Rusija naj bi si delili lastništvo, gradnjo pa utegne financirati ruska državna razvojna banka Vnešekonombank. »To je začetek velikega investicijskega projekta v Grčiji, ki bo zelo koristil njenemu gospodarstvu,« je poudaril Novak. Rusija se podaja v gradnjo, ker se želi izogniti Ukrajini.
Oster kritik sankcij in evropske politike do Ukrajine
Med aprilskim obiskom Ciprasa v Moskvi je Grčija prejela tudi rusko vabilo, naj postane šesta članica Nove razvojne banke držav Brics s sedežem v Šanghaju, ki bo s 100 milijardami dolarjev financirala infrastrukturne projekte in poskušala spodkopati prevlado zahodnih ustanov, kot sta Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka. Po besedah Chrisa Weaferja, finančnega analitika s sedežem v Moskvi, grško članstvo ni nujno po volji drugim državam članicam Bricsa – Braziliji, Indiji, Kitajski in Južni Afriki, ki se bodo prihodnji mesec srečale v ruski Ufi. »Ne pričakujem, da bi Rusija ali Nova razvojna banka prav zdaj ponudili Grčiji posojilo, saj bi to v Bruslju in Berlinu razumeli kot agresivno potezo, ki bi še zaostrila stališča Zahoda,« je poudaril Weafer in dodal, da so se podobna ugibanja o ruskem kreditu pojavljala že med krizo na Islandiji ter na Cipru, iz česar pozneje ni bilo nič. Po njegovem ruska pomoč Grčiji ni izključena, vendar šele, ko bo Grčija tako ali drugače rešila težave z Evropsko unijo.
Evropski svet je včeraj podaljšal gospodarske sankcije proti polotoku Krim do prihodnjega leta, članice Evropske unije pa so se ta teden dogovorile o podaljšanju gospodarskih sankcij proti Rusiji do januarja 2016. Avstrijska raziskava je pokazala, da utegne Evropska unija zaradi tega izgubiti kar 100 milijard evrov. Grški premier je eden redkih evropskih politikov, ki se ne boji javno kritizirati evropskih sankcij proti Rusiji, ostro je obsodil tudi evropsko politiko do Ukrajine. Ukrajinska kriza je povzročila novo destabilizacijo v Evropi, sankcije pa nov problem v srcu Evrope. Celotna politika sankcij je kontraproduktivna in nova grška vlada že od začetka poudarja, da se ne strinja z nadaljevanjem sankcij,« je v mestu na Nevi poudaril Jorgos Cipras.
Zaradi sankcij in padca cene nafte je prizadeto tudi rusko gospodarstvo, ki se je sicer od lanskega decembra precej postavilo na noge. »Lani so nam napovedovali globoko gospodarsko krizo. Ni je bilo. Stabilizirali smo situacijo, ustavili negativno volatilnost in samozavestno stopamo čez težke čase,« je Putin poudaril na srečanju, ki so ga pred krizo primerjali z ruskim Davosom.