Moskva – Ruski časniki so na predvečer konference o Afganistanu objavili izhodišča, s katerimi je v London odpotovala ruska delegacija. Razkrili so, da bo Rusija poskušala za svoja podjetja pridobiti pravico za obnovo 142 tovarn in infrastrukturnih objektov, ki so jih med leti 1952 in 1988 zgradili sovjetski strokovnjaki. Gre za hidroelektrarno Pul-i-Kumri na reki Kunduz, jez Naglu na reki Kabul, predor Salang skozi gorovje Hindukuš in tovarno gnojil v Mazar-i-Sharifu. Po nekaterih podatkih naj bi omenjeni objekti v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja predstavljali kar 60 odstotkov afganistanskega BDP.
Od naše dopisnice
Ruska stran pričakuje, da za obnovo teh objektov ne bo razpisa, saj meni, da posel sam po sebi pripada ruskim podjetjem. »Imamo vso pravico, da obnovitvena dela izvedemo mi. Ruska podjetja so vse te objekte načrtovala in zgradila. Poleg tega imajo arhivirano tudi izvirno gradbeno dokumentacijo,« je za Kommmersant povedal Dimitrij Rogozin, ruski veleposlanik pri zvezi Nato. Dal je tudi vedeti, da Rusija tega ne namerava početi za lasten denar. Predlagal je, da bi sredstva za obnovo prispevale tiste bogate države, ki želijo pomagati Afganistanu, toda tja ne želijo poslati svojih vojakov.
Rusija meni, da je v finančnem pogledu storila dovolj, ko je Afganistanu odpisala dobrih 10 milijard dolarjev dolga. »Rusija je pripravljena sodelovati pri obnovi Afganistana, toda zahodne države so dolžne zagotoviti ustrezna sredstva. V času krize niti sir v mišelovkah ni več brezplačen,« je bil slikovit Rogozin. Ruski predlog v Londonu najverjetneje ne bo naletel na odobravanje. Neimenovani zahodni diplomat je namreč za Kommersant povedal, da so sovjetske gradnje v Afganistanu resda pravi gradbeni čudeži, da pa mora njihova obnova potekati transparentno in preko mednarodnih razpisov.
S podobno velikimi pričakovanji je decembra lani v Moskvo pripotoval generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen. Rusijo je zaprosil za orožje, letala in helikopterje, s katerimi bi opremili afganistansko vojsko, ki se bolje znajde z orožjem sovjetske izdelave. Ruski mediji so se takrat razpisali, da Nato vse to pričakuje zastonj, v obliki donacij, saj niti Bruselj niti Washington v proračunu za leti 2010 in 2011 nimata predvidenih sredstev za nakup večje količine orožja.
Zveza Nato od Rusije še vedno pričakuje predvsem orožje in helikopterje, pomoč pri urjenju afganistanske policije, kar Rusija že počne, ter sodelovanje v boju proti proizvodnji mamil. Ruska stran je v Afganistan pripravljena poslati svoje helikopterje, vendar izključno na komercialni osnovi, pri čemer še vedno ni jasno, ali je Nato pripravljen poravnati stroške. Na bojišča pod Hindukušem po pisanju Nezavisime Gazete že prihaja lahko pehotno orožje ruske izdelave, domnevno pa tudi strelivo. Del teh pošiljk naj bi plačale Združene države Amerike, deloma pa naj bi ga Rusija dejansko podarila. Kar se tiče sodelovanju v boju proti proizvajalcem opiatov, Nato zaenkrat zavrača ruski predlog, da bi meje Afganistana obdali z varnostnimi pasovi. Še vedno potekajo tudi pogajanja o možnosti tranzita vojaškega tovora čez ozemlje Rusije, že sklenjeni dogovor o transportu nevojaškega materiala pa se še ni začel izvajati.
Rusija in predstavniki Nata so v torek že potrdili osnutek dogovora o sodelovanju, ki vključuje tudi možnost tranzita vojaške opreme čez rusko ozemlje, včeraj pa je generalni sekretar zveze Nato podoben sporazum podpisal še s Kazahstanom. Ob tem je povedal, da bo nova oskrbovalna pot dobrodošla dopolnitev transportnim koridorjem skozi Pakistan, na katerih so konvoji pogosto tarča napadov talibov. Prav zaradi nestabilnosti v tej državi se zavezništvo trudi najti še več novih oskrbovalnih poti; aprila lani je zeleno luč za tovor namenjen v Afganistan odprla Ukrajina, dan zatem pa tudi Uzbekistan, vendar slednji le za transport nevojaške narave.