Zgodovinski sporazum o iranskem jedrskem programu je odprl tudi možnost, da Iran postane energetska velesila, za kar ima zelo velik potencial. Islamska država je druga na svetu po zalogah nafte in zemeljskega plina. Pred njo je samo Rusija, ki se boji, da utegne iranski plin na evropskem tržišču dolgoročno izpodrniti ruskega.
Moskva – Na štiridnevnem obisku v Rusiji je pakistanski predsednik Asif Ali Zardari. To je njegov prvi obisk v tujini po smrti Osame bin Ladna, ki so ga posebne ameriške enote v začetku meseca ubile v pakistanskem mestu Abotabad, zato je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev posvetil veliko pozornost predvsem grožnji mednarodnega terorizma. Sogovornika sta se zavezala, da se bosta »največjega zla 21. stoletja«, kakor se je izrazil Medvedjev, lotila s skupnimi močmi. Zardari, ki ga je usmrtitev bin Ladna spravila v precejšnjo zadrego, je kazal precej več zanimanja za pogovore o dvostranskih odnosih.
Moskva – Pri ruski tajni službi FSB so se zavzeli za prepoved Skypa, Gmaila in Hotmaila, treh tujih komunikacijskih kanalov, ki uporabljajo kriptirane povezave, zato ruske varnostne službe do njih nimajo dostopa. »Uporaba storitev s kriptiranim prometom, kot so Gmail, Hotmail in Skype, bi lahko pripeljala do resne grožnje za rusko varnost,« je na srečanju vlade opozoril Aleksander Andreječkin, ki vodi oddelek FSB za varstvo informacij in posebnih komunikacij. Proti prepovedi omenjenih storitev so nastopili v Kremlju, podprl pa jo je ruski premier Vladimir Putin. Javna debata o svobodi interneta je poskrbela za še eno v vrsti javnih nesoglasij med Putinom in predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, ki si že od prihoda na oblast gradi sloves modernega in novim tehnologijam naklonjenega politika.
Moskva – Na obisku v Rusiji je bil generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rassmussen. Z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom se je pogovarjal o krepitvi sodelovanja med Rusijo in zavezništvom. Njegov obisk je priprava na bližnji vrh Nata v Lizboni, kjer naj bi sprejeli novo strategijo za 21. stoletje, v kateri so namenili veliko pozornost tudi Rusiji. »Želimo si, da bi v njej upoštevali naše varnostne interese, da širitev Nata ne bi postala avtomatska in da bi naši odnosi temeljili na partnerstvu,« so svoje želje sporočili v Kremlju.
Moskva – Predsednika Rusije in Pakistana, držav, ki z Afganistanom zgodovinsko nista imeli najbolj rožnatih odnosov, sta afganistanskemu predsedniku Hamidu Karzaiju zagotovila odločno podporo v boju proti terorizmu. Zavezo sta izrekla na štiristranskem vrhu v Sočiju, ki se ga je poleg ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, pakistanskega predsednika Asifa Alija Zardarija in Karzaija udeležil še predsednik Tadžikistana Emomali Rahmonov. Rusijo še zdaj pekli boleč umik Rdeče armade iz Afganistana, kjer je padlo od 14.000 do 15.000 sovjetskih vojakov, zato na »pokopališče imperijev« ne namerava poslati svojih vojakov, iz t. i. velike igre, ki sta jo v 19. stoletju začela britanski in ruski imperij, pa se tudi ne namerava umakniti. V regiji si spet prizadeva za vodilno vlogo.
V Sovjetski zvezi je bila Belorusija regionalni proizvodni center, v katerem so proizvajali tako rekoč vse, od računalnikov in hladilnikov pa do traktorjev, ki so še zdaj eden vodilnih beloruskih izvoznih produktov. Leta 2008 je tovarna traktorjev Minsk s 66.000 izdelanimi traktorji dosegla celo prvo mesto v njihovi proizvodnji na svetu. V njej in devetih podružnicah izdelujejo več kot 70 modelov, od mini traktorjev s komaj petimi konjskimi močmi do velikanskih zverin, ki jih imajo kar 450. V nekdanjih socialističnih satelitih v Aziji, Južni Ameriki in Afriki so beloruski traktorji zaradi svoje robustnosti in lahkega servisiranja še dandanes najbolj priljubljeni kmetijski stroji. Eden od vzrokov za to je seveda tudi dolga tradicija navzočnosti na tamkajšnjih trgih, kamor so svoje traktorje izvažali že v sovjetskih časih. Takrat se je tovarna imenovala po voditelju boljševistične revolucije Vladimirju Iliču Leninu, kar številni napačno mislijo še zdaj. Od odprtja tovarne 29. maja 1946 do leta 2003 so v njej izdelali 3.477.394 traktorjev, od katerih so jih kar 671.342 izvozili v 127 držav sveta. Zdaj so navzoči v 60 državah, njihov dolgoročni cilj pa je osvojiti ves svet.
Moskva – Ruski časniki so na predvečer konference o Afganistanu objavili izhodišča, s katerimi je v London odpotovala ruska delegacija. Razkrili so, da bo Rusija poskušala za svoja podjetja pridobiti pravico za obnovo 142 tovarn in infrastrukturnih objektov, ki so jih med leti 1952 in 1988 zgradili sovjetski strokovnjaki. Gre za hidroelektrarno Pul-i-Kumri na reki Kunduz, jez Naglu na reki Kabul, predor Salang skozi gorovje Hindukuš in tovarno gnojil v Mazar-i-Sharifu. Po nekaterih podatkih naj bi omenjeni objekti v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja predstavljali kar 60 odstotkov afganistanskega BDP.
Poiskali smo nekaj zanimivih ekologov oziroma naravovarstvenikov z različnih koncev sveta, ki vsak po svoje ocenjujejo bližajočo se podnebno konferenco v Københavnu in tudi prihodnost našega planeta. No, pravzaprav so si dokaj enotni v tem, da bodo naše prihodnje generacije živele na veliko bolj neprijaznem planetu kot mi, pa tudi v tem, da se bodo politiki na Danskem najverjetneje dogovorili le, da se bodo še naprej zgolj dogovarjali, kot pravi naš ameriški dopisnik.
Moskva – V Jekaterinburgu se je končal vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje, ki je nekakšna protiutež ameriški navzočnosti v Srednji Aziji. To odraža tudi sklepna deklaracija, ki poudarja stremljenje k multipolarni svetovni ureditvi in večjo vlogo te regionalne organizacije pri aktualnih mednarodnih izzivih. Poleg Rusije in Kitajske ter Kazahstana, Kirgizije, Tadžikistana in Uzbekistana utegnejo polnopravne članice že kmalu postati tudi Iran, Indija, Pakistan in Mongolija, katerih predsedniki so skupaj z afganskim voditeljem Hamidom Karzaijem na tokratnem srečanju sodelovali kot opazovalci.
