Od naše dopisnice

»Treba se je posvetiti oblikovanju osnutka dokumenta o sprejemu novih članic, o čemer smo dosegli konsenz,« je v sklepnem govoru poudaril ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki se je zavzel tudi za trgovinsko menjavo med članicami v nacionalnih valutah. Širitvi organizacije je doslej nasprotovala Kitajska, češ da bo to oviralo učinkovito sodelovanje. Kitajski predsednik Hu Jintao je sicer na srečanju napovedal, da bo Kitajska drugim članicam podaljšala rok odplačila 10 milijard dolarjev vrednega posojila in jim tako olajšala premagovanje finančne krize.

Medvedjeva in Jintaa pa je zasenčil iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, ki je zaradi razmer v Iranu pripotoval z enodnevno zamudo. V govoru se je izognil omembi nasilja na povolilnih demonstracijah doma. Kakor običajno se je posvetil napadu na enopolarno svetovno ureditev oziroma ameriško hegemonijo. »Zasedba Iraka se nadaljuje, v Afganistanu je vse hujši kaos, palestinsko vprašanje je še vedno nerešeno, svet pa se je znašel v politični in gospodarski krizi in brez upanja na rešitev,« je k večji vlogi pozval nove igralce, kakršen je Šanghajska organizacija za sodelovanje. »Dnevi mednarodne kapitalistične ureditve se bližajo koncu. Jasno je, da je obdobja imperijev nepreklicno konec in da preporoda ne bo,« je poudaril s širokim nasmeškom na obrazu, s katerim je bržkone želel pokazati, da ga vrenje doma niti najmanj ne vznemirja.

Na srečanju z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom je bil govor predvsem o gospodarskem in humanitarnem sodelovanju. Sicer pa so navzoči Ahmadinedžadu čestitali za volilno zmago, o nasilju na povolilnih demonstracijah pa se niso izrekli. »Obisk razumemo kot izraz partnerstva, dobrososedskih in nasploh tradicionalno dobrih odnosov med Moskvo in Teheranom. Novoizvoljenega iranskega predsednika pozdravljamo na ruski zemlji. To, da je Ahmadinedžad za svoj prvi obisk po izvolitvi izbral prav Rusijo, nam pove veliko,« je sporočil namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov.

Prvič po terorističnem napadu v indijskem mestu Mumbaj novembra lani sta si v roke segla tudi indijski premier Manmohan Singh in pakistanski predsednik Asif Ali Zardari. Med predstavnikoma tradicionalnih sovražnic je bilo sicer kaj kmalu konec vljudnosti. »Moja dolžnost je, da vas opozorim, da Pakistan ne sme biti odskočna deska za teroristične napade na Indijo,« je Singh že v uvodu razjezil sogovornika. Zardari je po poročanju indijskega novinarskega združenja zbrane časnikarje takoj zatem prosil, naj zapustijo dvorano, srečanje pa se je nadaljevalo za zaprtimi vrati.

Po terorističnem napadu v Mumbaju, v katerem je umrlo 166 ljudi, je Indija nemudoma pokazala s prstom na skrajno islamistično organizacijo Laškar i Taiba, ki jo povezuje s pakistanskimi tajnimi službami. Singh je izrazil tudi nezadovoljstvo zaradi izpustitve ustanovitelja te organizacije, Hafiza Mohamada Saida, ki vodi tudi humanitarno organizacijo Džamat ud Dava, o kateri na zahodu pravijo, da je teroristična. Hafiz je bil skupaj s tremi sodelavci v hišnem priporu od decembra lani.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber