Moskva – Na obisku v Rusiji je bil generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rassmussen. Z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom se je pogovarjal o krepitvi sodelovanja med Rusijo in zavezništvom. Njegov obisk je priprava na bližnji vrh Nata v Lizboni, kjer naj bi sprejeli novo strategijo za 21. stoletje, v kateri so namenili veliko pozornost tudi Rusiji. »Želimo si, da bi v njej upoštevali naše varnostne interese, da širitev Nata ne bi postala avtomatska in da bi naši odnosi temeljili na partnerstvu,« so svoje želje sporočili v Kremlju.
Od naše dopisnice
Rasmussen je Rusijo vnovič povabil k sodelovanju pri gradnji protiraketnega ščita v Evropi in večji vlogi v Afganistanu. »Veliko je odvisno od kongresnih volitev v Združenih državah Amerike. Rusija se bo odločila šele, ko bo vedela, kdo bo imel večino v predstavniškem domu in senatu ter odboru za zunanje zadeve,« je ocenil analitik iz moskovskega centra Carnegie Aleksej Malašenko. Rezultat ameriških vmesnih volitev ni najbolj spodbuden za nadaljnji razvoj ameriško-ruskih odnosov ter povezovanje med Natom in Rusijo.
Nato od Rusije že dolgo pričakuje večji prispevek v Afganistanu in snubljenje se je nadaljevalo tudi med včerajšnjim srečanjem Rasmussena in Medvedjeva, ki bo 20. novembra sodeloval tudi na vrhunskem zasedanju Nata. Zavezništvo si obeta, da bo Rusija prižgala zeleno luč za povečanje obsega vojaškega tovora čez njeno ozemlje v Afganistan in dostavo helikopterjev ruske izdelave Mi-17, ki so jih afganistanski piloti najbolj vajeni, ter prispevala inštruktorje, ki bi urili afganistanske vojake in širili znanje o boju proti nedovoljeni trgovini z narkotiki.
Le nekaj dni pred visokim obiskom so v Afganistanu v skupni ameriško-ruski operaciji uničili štiri laboratorije za izdelavo heroina ter zasegli kar 932 kilogramov heroina in 156 kilogramov opija s tržno vrednostjo 250 milijonov dolarjev. Operacija je sprožila ostre kritike afganistanskega predsednika Hamida Karzaija, ki da ni bil seznanjen z navzočnostjo ruskih agentov v svoji državi. »Nobena organizacija niti ustanova nima pravice, da na našem ozemlju brez dovoljenja naše vlade izvaja vojaške operacije. To je kršitev naše suverenosti in mednarodnega prava.« Po izjavi ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, da gre za nesprejemljivo reakcijo afganistanskega vodstva, so se strasti umirile. »Operacijo je izpeljalo afganistansko notranje ministrstvo in naši ljudje so pri njej sodelovali samo kot svetovalci, kar nam omogoča dvostranski sporazum,« je pojasnil Aleksej Milovanov iz ruskega urada za boj proti mamilom v Kabulu.
»Iz zgodovinskih razlogov ruski škorenj ne bo stopil v Afganistan,« je afganistansko paranojo miril Rasmussen, podobno mnenje pa je izrazil ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin, ki je odločno zanikal nedavno pisanje britanskega Guardiana o skorajšnji napotitvi ruskih vojakov v Afganistan. »Bili smo v Afganistanu. Ni nam bilo všeč. Morda si kdo res želi, da bi postali topovska hrana, vendar se to ne bo zgodilo,« je poudaril ruski jastreb. Dodal je, da bodo ruski inštruktorji dejansko urili afganistanske pilote, a se to zagotovo ne bo dogajalo v Afganistanu.
Od tam se je Rdeča armada ponižana umaknila 15. februarja 1989, v desetletnih spopadih pa je umrlo milijon Afganistancev in 15.000 sovjetskih vojakov. Poraz na »pokopališču imperijev« je po mnenju analitikov pospešil celo razpad Sovjetske zveze, o čemer je v nedavnem intervjuju za BBC spregovoril zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov: »Ko smo iz Afganistana umaknili svoje enote, je bil dosežen sporazum o demokratični državi, ki bo imela dobre odnose tako z ZDA kot s Sovjetsko zvezo. Upali smo, da se bodo Združene države držale dogovora, vendar so začele uriti skrajneže, ki danes terorizirajo Afganistan, vse bolj pa tudi Pakistan. V Afganistanu je nemogoče zmagati. Američani nimajo druge možnosti, kakor da se umaknejo, sicer se jim bo zgodil drugi Vietnam. Tudi če tja pošljejo pol milijona vojakov, ne bodo uspešni.« Nanj se je takoj usul plaz kritik. »Opozorilo, da utegne Afganistan postati drugi Vietnam, temelji na njegovi lastni negativni izkušnji,« je britanski zunanji minister William Hague poudaril, da sedanjih mednarodnih prizadevanj v Afganistanu ni mogoče primerjati s sovjetsko izkušnjo pred 20 leti, kaj šele z Vietnamom.
Polona Frelih