Še naprej vas bomo podpirali kot zakonitega voditelja vseh Palestincev,« sta palestinskemu predsedniku Mahmudu Abasu v Moskvi zagotovila ruski predsednik Vladimir Putin in zunanji minister Sergej Lavrov. Odločitve, da bo rusko vodstvo tako kot EU, ZDA in Velika Britanija dokončno obrnilo hrbet Hamasu, ni bilo slišati, čeprav je Abas v Rusijo v prvi vrsti prišel zaradi nje. Po tridnevnem obisku se je moral zadovoljiti s precej ohlapnejšo rusko obljubo o zmanjšanju stikov z islamskim gibanjem Hamas na najmanjšo možno mero....
Še naprej vas bomo podpirali kot zakonitega voditelja vseh Palestincev,« sta palestinskemu predsedniku Mahmudu Abasu v Moskvi zagotovila ruski predsednik Vladimir Putin in zunanji minister Sergej Lavrov. Odločitve, da bo rusko vodstvo tako kot EU, ZDA in Velika Britanija dokončno obrnilo hrbet Hamasu, ni bilo slišati, čeprav je Abas v Rusijo v prvi vrsti prišel zaradi nje. Po tridnevnem obisku se je moral zadovoljiti s precej ohlapnejšo rusko obljubo o zmanjšanju stikov z islamskim gibanjem Hamas na najmanjšo možno mero. Samo dan po koncu Abasovega obiska je to gibanje na svoji spletni strani zapisalo, da ruske izjave o zmanjšanju stikov razumejo zgolj kot politično vljudnost in kot dokaz za to navedlo vabilo, ki da ga je za obisk Rusije prejel tudi voditelj Hamasa Kaled Mešal, ki živi v Damasku.
EU, ZDA, Velika Britanija, Avstralija, Kanada, Japonska in seveda Izrael so Hamasu, ki ga prištevajo med teroristične organizacije, legitimnost odvzeli takoj po parlamentarnih volitvah leta 2006. Stik z njim je obdržala samo Rusija, ki jo v nasprotno ni prepričal niti junijski oboroženi upor Hamasa, zaradi katerega je palestinska avtonomna uprava zdaj razdeljena na Gazo, kjer ima nadzor Hamas, in Zahodni breg, kjer je nadzor obdržal Fatah palestinskega predsednika Mahmuda Abasa.
Rusko ponudbo za posredovanje v pogajanjih med Fatahom in Hamasom upravičuje dejstvo, da je to gibanje zmagalo na demokratičnih volitvah. To je tudi vse, kar je mogoče reči v prid ruski pobudi. Njen glavni problem je nedvomno to, da je v nasprotju z načrti preostalih članic bližnjevzhodne mirovne četverice (ZDA, OZN in Britanije), Izraela in tudi palestinskega predsednika Abasa. Gre torej za še eno v vrsti nedavnih iniciativ, kjer Rusija plove proti vetru.
V razdeljenosti Palestine na Hamasovo Gazo in Fatahov Zahodni breg je namreč mednarodna skupnost zaznala priložnost za dolgoročno rešitev izraelsko-palestinskega spora, o katerem bi se dogovorili z zmernim Fatahom, Hamas pa bi pri tem pustili ob strani. V to sta že privolila Abas in izraelski premier Ehud Olmert, ko sta podprla ameriško-evropski načrt o razglasitvi samostojne palestinske države, ki bi obsegala 90 odstotkov Fatahovega Zahodnega brega, določitev meje in statusa Jeruzalema pa bi preložili na pozneje.
Ker ne ponuja odgovorov na najtežje probleme, dvomljiva je tudi njegova legitimnost pred palestinskimi volivci, novi mirovni načrt morda res ni bogve kaj, je pa po številnih propadlih poskusih za dosego miru na Bližnjem vzhodu nedvomno nekaj novega, kar je vredno vsaj poskusiti. Minulo leto je namreč pokazalo, da rusko vztrajanje pri pogajanjih s Hamasom ni obrodilo sadov, zato jih najverjetneje ne bo niti zdajšnje rusko vztrajanje pri pogajanjih med Fatahom in Hamasom. V najboljšem primeru bi dobili samo še eno vlado narodne enotnosti, ki pa do poglavitnega cilja prizadevanj – miru na tem območju – verjetno ne bi pripeljala. Glavni cilj Hamasa je namreč še naprej uničenje Izraela.
Palestinski predsednik Mahmud Abas je med enotnostjo vse Palestine in samostojno državo, ki bi obsegala samo Zahodni breg, izbral zadnje. In Moskva bi odločitev človeka, ki ga je razglasila za zakonitega voditelja vseh Palestincev, morala upoštevati. Če ne zaradi drugega, ker je Abas pripravljen upoštevati odločitev Moskve o nadaljevanju stikov s Hamasom. »To je odločitev Rusije kot suverene države,« je bil namreč do ruske odločitve spoštljiv Abas.