Logo

Prva »oranžna revolucija« za Rusijo

V Moldaviji, najrevnejši­ evropski­ državi, kjer znaša ­letna kupna­ moč na prebivalca­ ­ skromnih 4000 dolarjev (približno 3500 evrov), od začetka septembra potekajo­ največje demonstracije od ­razglasitve samostojnosti. Začelo se je kot protest proti korumpirani­ eliti, zdaj je na kocki celo zbliževanje­ z Evropo.


 

Polona Frelih

V Moldaviji je proevropska koalicija na oblasti od leta 2009, ko je tako imenovana twitterska revolucija odnesla dolgoletnega predsednika in zapriseženega komunista ter tesnega ruskega zaveznika Vladimirja Voronina. Na oblast se je zavihtela proevropska koalicija, ki je lani resda podpisala pridružitveni sporazum z Evropsko unijo, ni pa ji uspelo odpraviti korupcije med politično elito, zaradi katere Moldavija sodi med najbolj korumpirane države na svetu.

Pred slabim tednom so v glavnem mestu Kišinjev pridržali nekdanjega predsednika­ in premiera Vlada Filata, ki ga sumijo vpletenosti v največji bančni škandal, ko je neznano kam izpuhtelo več kot milijardo ameriških dolarjev. Gre za sredstva, ki jih je Moldavska narodna banka posodila trem moldavskim bankam – Unibank, Banca Socială in Banca de Economii, ki jih morajo zdaj reševati davkoplačevalci.

Zaradi milijardne bančne luknje – kar je približno sedmina državnega bruto domačega pro­izvoda – je nacionalna valuta (lei) izgubila ogromno vrednosti. V državi, kjer povprečna plača znaša pičlih 240 dolarjev (približno 211 evrov), kar četrtina odraslih oseb pa se je morala podati s trebuhom za kruhom, je cena elektrike poskočila kar za 37 odstotkov, plina ter kruha pa za 15 odstotkov. »Dol z oligarhijo!« je bilo osnovno geslo protestnega gibanja, ki je privabilo na ulice glavnega mesta rekordnih 100.000 ljudi. Protesti »za milijon dolarjev« predstavljajo vrhunec šestletnega nezadovoljstva s korupcijo med vladajočo elito, ki ni pripravljena kaznovati krivcev za nastalo stanje, kar je dokončno potrdila prav bančna kriza, med ljudmi znana preprosto kot »rop stoletja«.

Prvi Majdan za Rusijo

Proteste je začela civilnodružbena organizacija Platforma za dostojanstvo in pravičnost, ki poziva k predčasnim parlamentarnim in predsedniškim volitvam, kar je predvsem voda na mlin moldavskih proruskih strank. Zadnje javnomnenjske raziskave moldavske organizacije CBS-Axa namreč kažejo, da kar 87 odstotkov vprašanih ocenjuje, da se Moldavija premika »v napačno smer«, kar je zaušnica proevropski koaliciji, ki jo sestavljajo Liberalnodemokratska stranka, Demokratska stranka in Liberalna stranka. Že na lanskih parlamentarnih volitvah je za las dosegla zmago, zdaj pa ima vsaka od teh strank samo še od 7- do 9-odstotno podporo.

Prorusko Socialistično stranko podpira 21 odstotkov vprašanih, Naša stranka, ki si prav tako prizadeva za krepitev odnosov z Moskvo, pa ima kar 23-odstotno podporo. Tako v Socialistični kot Naši stranki napovedujejo, da bodo ob morebitni zmagi poskušali razveljaviti pridružitveni sporazum z Evropsko unijo in se pridružili alternativni Evrazijski uniji pod vodstvom Rusije.

Pomenljivo je, da sta prokremeljski stranki uspešno posvojili metodo, ki jo v Kremlju tako prezirajo – metodo tako imenovane oranžne revolucije. Z njihovo podporo – tudi finančno – je v Kišinjevu zraslo prvo šotorsko naselje, v katerem tokrat za spremembo vzklikajo slogane za in ne proti Rusiji. Do zdaj je tovrstne metode uporabljal izključno Zahod, ki je na postsovjetskem prostoru tako ustoličeval izrazito rusofobne režime. V Gruziji Mihaila Saakašvilija, ki se je pozneje moral posloviti zaradi obtožb o korupciji, njegovi nasledniki pa so nemudoma začeli krpati odnose z Rusijo. V Ukrajini je tako imenovani Evromajdan pripeljal na oblast Petra Porošenka, ki ga po zadnji javnomnenjski raziskavi domoljubne ukrajinske spletne strani Nedelya.ua podpira samo odstotek vprašanih. Na vprašanje, kateremu politiku bi zaupali vladanje v Ukrajini, je kar 84 odstotkov anketirancev odgovorilo, da bi to nalogo zaupali ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.

Nehajte plačevati račune!

Ker so pripravo protestov prevzeli voditelji proruskih strank, ki nagovarjajo udeležence protestnih strank v ruskem in moldavskem jeziku, so shodi Platforme za dostojanstvo in pravičnost čedalje manj obiskani. Če se je njihovega shoda v začetku septembra udeležilo 40.000 protestnikov, je bilo na njihovem oktobrskem shodu le še 10.000 ljudi. Na redčenje svojih vrst so se voditelji gibanja odzvali s čedalje bolj radikalnimi predlogi.

Državljane pozivajo, naj prenehajo plačevati račune za elektriko in ogrevanje, podjetja, naj prenehajo plačevati davke, organizirajo stavkovne odbore, ki bi v podjetjih sprožili splošne stavke, cestne blokade ter snujejo veteranske vojaške in policijske enote. Njihov končni cilj je odstaviti »vladajočo hunto«.

»Njihovi pozivi dokazujejo, da so obupani in brez organizacijskih kapacitet. Radikalizirajo se, da ne bi v celoti izpadli iz igre. Socialisti in Naša stranka nasprotno igrajo po formalnih, ustavnih pravilih. Sposobni sta po lastnih pravilih končati nevarno igro, ki so jo naivno začeli pri Platformi,« je romunski analitik Vladimir Socor ugotovil v analizi Sprememba režima v Moldaviji: prorusi dobivajo, prozahodni izgubljajo sapo.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

21/10/2015 clanek-2629905.md

Priporočam

Sovjetsko zvezo so pokopali v tajnosti

Bizarnosti v Moskvi, Chinvaliju in Kišinjovu

Protiruska retorika in ameriško orožje

Popolna politična paraliza

Slovenija podpira ukrajinsko članstvo v Evropski uniji